Zadeva C-230/17: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 27. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret – Danska) – Erdem Deha Altiner, Isabel Hanna Ravn/Udlændingestyrelsen (Predhodno odločanje – Državljanstvo Unije – Člen 21(1) PDEU – Direktiva 2004/38/ES – Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic – Pravica državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, do prebivanja v državi članici, katere državljanstvo ima ta državljan – Vstop tega družinskega člana na ozemlje zadevne države članice po vrnitvi državljana Unije v to državo članico)
C2942018SL920120180627SL001292102
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 27. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret – Danska) – Erdem Deha Altiner, Isabel Hanna Ravn/Udlændingestyrelsen
(Zadeva C-230/17) ( 1 )
„(Predhodno odločanje — Državljanstvo Unije — Člen 21(1) PDEU — Direktiva 2004/38/ES — Pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic — Pravica državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, do prebivanja v državi članici, katere državljanstvo ima ta državljan — Vstop tega družinskega člana na ozemlje zadevne države članice po vrnitvi državljana Unije v to državo članico)“2018/C 294/12Jezik postopka: danščina
Predložitveno sodišče
Østre Landsret
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnika: Erdem Deha Altiner, Isabel Hanna Ravn
Nasprotna stranka: Udlændingestyrelsen
Izrek
Člen 21(1) PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, v kateri ni določena dodelitev izvedene pravice do prebivanja na podlagi prava Unije državljanu tretje države, ki je družinski član državljana Unije, ki ima državljanstvo te države članice in se je vrnil v to državo, potem ko je na podlagi in ob spoštovanju prava Unije prebival v drugi državi članici, kadar navedeni družinski član zadevnega državljana Unije ni vstopil na ozemlje države članice izvora tega državljana Unije ali v njej ni vložil prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje „kot naravno posledico“ vrnitve zadevnega državljana Unije v to državo članico, če takšna ureditev zahteva, da se v okviru celovite presoje upošteva tudi druge upoštevne elemente, zlasti tiste, ki lahko dokažejo, da se družinsko življenje, ki se je razvilo in utrdilo v državi članici gostiteljici, kljub preteku časa med vrnitvijo državljana Unije v navedeno državo članico in vstopu člana njegove družine, državljana tretje države, v isto državo članico, ni končalo, tako da upravičuje podelitev izvedene pravice do prebivanja zadevnemu družinskemu članu, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
( 1 ) UL C 213, 3.7.2017.
Full & Egal Universal Law Academy