8.7.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 230/3
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 8. maja 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Avstrija) – Martin Leitner/Landespolizeidirektion Tirol
(Zadeva C-396/17) (1)
(Predhodno odločanje - Socialna politika - Prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi starosti - Direktiva 2000/78/ES - Izključitev delovnih izkušenj, pridobljenih pred 18. letom - Nov sistem plač in napredovanj - Ohranitev različnega obravnavanja - Pravica do učinkovitega pravnega sredstva - Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah - Utemeljitev)
(2019/C 230/03)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesverwaltungsgericht
Stranki v postopku v glavni stvari
Pritožnik: Martin Leitner
Nasprotna stranka: Landespolizeidirektion Tirol
Izrek
1.
Člene 1, 2 in 6 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu v povezavi s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki je začela veljati z retroaktivnim učinkom in ki – da bi se odpravila diskriminacija na podlagi starosti – določa prerazvrstitev zaposlenih uradnikov v nov sistem plač in napredovanja, v okviru katerega se začetna razvrstitev teh uradnikov določi glede na njihovo zadnjo plačo, ki je bila izplačana v skladu s prejšnjim sistemom.
2.
Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 9 Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, v skladu s katero se v položaju, kot je ta iz postopka v glavni stvari, zmanjša obseg nadzora, ki ga lahko izvajajo nacionalna sodišča, s tem, da se iz njega izključijo vprašanja v zvezi s podlago za „prehodni znesek“, izračunan v skladu s pravili prejšnjega sistema plač in napredovanja.
3.
Nacionalno sodišče je – če nacionalnih določb ni mogoče razlagati na način, ki bi bil v skladu z Direktivo 2000/78 – v okviru svojih pristojnosti dolžno zagotavljati pravno varstvo, ki za posameznike izhaja iz te direktive, in zagotoviti njen polni učinek, pri čemer po potrebi ne uporabi nobene nasprotujoče nacionalne določbe. Pravo Unije je treba razlagati tako, da je treba v primeru, kot je ta iz postopka v glavni stvari – kadar je bila ugotovljena diskriminacija, ki je v nasprotju s pravom Unije, in dokler niso bili sprejeti ukrepi za vzpostavitev enakega obravnavanja – za vzpostavitev enakega obravnavanja uradnikom, postavljenim v slabši položaj po prejšnjem sistemu plač in napredovanja, priznati enake ugodnosti, kot so tiste, do katerih so bili upravičeni uradniki, postavljeni v boljši položaj po tem sistemu, in sicer tako glede upoštevanja delovne dobe, dopolnjene pred 18. letom, kot glede napredovanja v okviru plačne lestvice, in zato diskriminiranim uradnikom dodeliti finančno nadomestilo v višini razlike med zneskom plače, ki bi jo zadevni uradnik moral prejemati, če ne bi bil obravnavan diskriminatorno, in zneskom plače, ki jo je dejansko prejemal.
(1) UL C 347, 16.10.2017.
Full & Egal Universal Law Academy