31.7.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 249/18
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Bacău (Romunija) 24. aprila 2017 – SC Topaz Development SRL/Constantin Juncu, Raisa Juncu, rojena Cernica
(Zadeva C-211/17)
(2017/C 249/28)
Jezik postopka: romunščina
Predložitveno sodišče
Curtea de Apel Bacău
Stranke v postopku v glavni stvari
Pritožnica: SC Topaz Development SRL
Nasprotni stranki: Constantin Juncu, Raisa Juncu, rojena Cernica
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je treba člen 3(2) in člen 4(l) [Direktive 93/13/EGS] (1) razlagati in uporabljati tako, da je načeloma v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari – kot navaja pritožnica, ki se sklicuje na nacionalno sodno prakso (sodba št. 1646 z dne 18. aprila 2011, ki jo je v kasacijskem postopku razglasilo Înalta Curte de Casație și Justiție, Secția comercială (vrhovno kasacijsko sodišče, senat za trgovske zadeve) in civilna sodba št. 466 z dne 6. aprila 2016, ki jo je v pritožbenem postopku razglasilo Curtea de Apel Bacău (pritožbeno sodišče v Bacău), postopek št. 3364/110/2014), in sicer, kadar dokaz o dogovornem značaju vseh pogojev kupoprodajne predpogodbe, ki so jo sklenile stranke, izhaja le iz okoliščine, da sta nasprotni stranki kot potrošnici soglašali s takimi pogoji tako, da sta podpisali predpogodbo, ki jo je sestavil investitor in jo nato overil notar – domneva, da pogoji, ki jih predhodno določi prodajalec ali ponudnik, niso bili predmet dogovora, ovržena z nasprotnim dokazom?
2.
Ali na področje uporabe določb iz točk (d), (e), (f) in (i) Priloge k Direktivi Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah načeloma spada vrsta pogojev iz kupoprodajnih predpogodb, ki so jih predhodno sestavili investitorji, ki so kot pritožnica, prodajalci ali ponudniki, zlasti pogoji iz točk 3.2.2. in 7.1. kupoprodajne predpogodbe, sklenjene med strankami v sporu, ki določajo komisorni dogovor četrte stopnje in pogodbeno kazen, ki sta določeni izključno v korist potencialnega prodajalca?
3.
Ali je treba člen 6(l) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah razlagati in uporabljati tako, da – če bi bil odgovor Sodišča na drugo vprašanje pritrdilen – nacionalnemu sodišču ne omogoča (mu prepoveduje) spreminjati pogojev, ki štejejo za nepoštene, tako da ugotovi, da se komisorni dogovor četrte stopnje lahko izpolni pod pogoji, ki so drugačni od teh, izrecno določenih v predpogodbi (na primer ne zaradi kakršne koli zamude pri plačilu ali zaradi neplačila, ne glede na znesek, ampak le v primeru prepoznega plačila ali neplačila nekega zneska, ki ga sodišče v vsakem posameznem primeru oceni kot bistvenega), ali zmanjša (omeji) znesek pogodbene kazni na zneske, ki jih potencialni kupec plača iz naslova are, dokler ni izpolnjen komisorni dogovor. Ali lahko v takem primeru nacionalno sodišče določi le, da se taki pogoji za zadevnega potrošnika ne uporabijo?
(1) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).