Zadeva C-235/17: Tožba, vložena 5. maja 2017 – Evropska komisija/Madžarska
C4122017SL1120120170505SL0019112122
Tožba, vložena 5. maja 2017 – Evropska komisija/Madžarska
(Zadeva C-235/17)2017/C 412/19Jezik postopka: madžarščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Malferrari in L. Havas, agenta)
Tožena stranka: Madžarska
Predlog tožeče stranke
Komisija Sodišču predlaga, naj:
—
ugotovi, da Madžarska s tem, da je sprejela ureditev, ki omejuje užitek na kmetijskih zemljiščih, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 in 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
—
Madžarski naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija meni, da zadevna madžarska ureditev – z očitno nesorazmerno omejitvijo užitka na kmetijskih in gozdnih zemljiščih – ni združljiva z obveznostmi, ki jih ima Madžarska na podlagi členov 49 in 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Ukinitev pravice do užitka po samem zakonu se šteje za omejitev pravice do svobode ustanavljanja, ki je zagotovljena s členom 49 PDEU. To še posebej velja, ker s prenehanjem pravice do užitka za dotedanje upravičence postane nemogoče ali nesorazmerno težko, da na Madžarskem ustanovijo sedež (ali pridobijo pravni naslov za rabo kmetijskega zemljišča), zato, da bi tam opravljali svojo dejavnost in s samostojno gospodarsko dejavnostjo pripomorejo h gospodarskemu in družbenemu povezovanju znotraj Unije. Ukinitev pravice do užitka po samem zakonu lahko po mnenju Komisije ovira uresničevanje svobode ustanavljanja ali zmanjša njegovo privlačnost.
Madžarska ureditev krši tudi prost pretok kapitala, ker za vlagatelje, ki niso madžarski državljani, ovira oziroma omejuje vlaganje v nepremičnine na Madžarskem. Zaradi ureditve se zmanjša vrednost obstoječih pravic do užitka, kar prav tako pomeni omejitev prostega pretoka kapitala.
Madžarska ureditev povzroča posredno diskriminacijo, ki jo uveljavlja v škodo državljanov Evropske unije brez madžarskega državljanstva.
Navedena omejitev pravic ni upravičljiva. Ni je mogoče upravičiti z razlogi iz Pogodbe ne z drugimi razlogi, na katere se je madžarska vlada sklicevala med postopkom.
Zlasti ni mogoče sprejeti trditev madžarske vlade, da je mogoče nujnost omejitve utemeljiti z odpravo protipravnega položaja. Komisija ne more sprejeti splošne domneve – ki ni bila dokazana v nobenem konkretnem primeru –, da so vse pogodbe o užitku na kmetijskih zemljiščih, ki so jih na Madžarskem sklenili tujci, nezakonite in neveljavne od trenutka ustanovitve užitka. Sprejeti ni mogoče niti trditve, da se lahko nezakonitost vsake posamezne pogodbe o užitku izpelje iz neobstoja dovoljenja deviznega organa, ki se je zahtevala z določbami, ki so veljale pred letom 2002.
Omejitev, uvedena z madžarskimi določbami, ne izpolnjuje zahtev sorazmernosti, ker ni primerna za dosego zastavljenih ciljev in tudi močno presega tisto, kar je nujno za zagotovitev cilja.
Madžarska ureditev ni združljiva z zahtevami, ki izhajajo iz načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, ter ne zagotavlja primerne odškodnine za škodo zaradi ukinitve ali omejitve pravic užitke.
Po mnenju Komisije je zadevna madžarska ureditev v nasprotju s pravico do lastnine, ki je zagotovljena v členu 17 Listine. Do vmešavanja v lastninska upravičenja v nekaterih primerih pride tudi, če se kršitev ne razteza na vse tri elemente „lastnine“ (uporaba, posest, razpolaganje).
Full & Egal Universal Law Academy