16.10.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 347/4
Pritožba, ki so jo Agria Polska sp. z o.o., Agria Chemicals Poland sp. z o.o., Star Agro Analyse und Handels GmbH, Agria Beteiligungsgesellschaft mbH vložile 20. junija 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 16. maja 2017 v zadevi T-480/15, Agria Polska in drugi/Komisija
(Zadeva C-373/17 P)
(2017/C 347/04)
Jezik postopka: poljščina
Stranke
Pritožnice: Agria Polska sp. z o.o., Agria Chemicals Poland sp. z o.o., Star Agro Analyse in Handels GmbH, Agria Beteiligungsgesellschaft mbH (zastopnika: P. Graczyk in W. Rocławski)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlog
Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:
—
razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 16. maja 2017 v zadevi T-480/15 v celoti,
—
dokončno odloči v sporu, to je sklep Komisije razglasi za ničen,
—
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 101 in 102 PDEU v povezavi s členom 17(1), drugi stavek, PEU, členom 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 in členom 7(1) in (2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, ker Splošno sodišče ni upoštevalo očitne napake Komisije pri presoji verjetnosti kršitve členov 101 ali 102 PDEU, obstoja interesa Unije za uvedbo preiskave in obsega potrebnih dokazov.
Pritožnice v tem pritožbenem razlogu navajajo, da je Splošno sodišče storilo te napake: (i) istočasnost delovanja konkurentov pritožnic (pritožba pri nacionalnih organih) je bila utemeljena izključno na pojasnilih, ki so jih predložili ti konkurenti; (ii) ni upoštevalo, da je bila večina upravnih odločb in sankcij proti pritožnicam, do katerih je prišlo zaradi pritožb konkurentov, odpravljena; (iii) ni upoštevalo, da so bile pritožbe naslovljene tudi na napačne organe, in je zgolj ugotovilo, da je bilo lahko glede na nevarnost oškodovanja ugleda ali negativnega učinka na prvotno stanje trženih izdelkov informiranje pristojnih organov upravičeno; (iv) pritrdilo je Komisiji, da ni obstajal zadosten interes Unije za uvedbo preiskave, čeprav so dejavnosti, na katere se je nanašala pritožba pritožnic, zajemale območja več držav članic in multinacionalnih podjetij; napačno je ugotovilo, da ima zaradi pritožbe pritožnic pri nacionalnem organu za konkurenco slednji izključno pristojnost; (v) ni upoštevalo, da bi morala biti zaradi obsega potrebnih dokazov in potrebe po tem, da se uporabijo znatna sredstva, pristojna Komisija; (vi) ugotovilo je, da v zadevi niso bili izpolnjeni pogoji, da bi šlo za tako imenovano „zlorabo postopka“.
Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela polnega učinka prava Unije (effet utile) in napačno razlago tega načela z vidika praktične uporabe členov 101 in 102 PDEU v povezavi s členom 105 PDEU in členom 17(1) PEU, ker Splošno sodišče (i) ni upoštevalo vloge Komisije v sistemu varstva konkurence v Uniji in je štelo, da Komisija ni dolžna preizkusiti, ali imajo nacionalni organi na voljo ustrezna sredstva za izpolnitev obveznosti iz Uredbe št. 1/2003; (ii) ni upoštevalo navedb pritožnic, da pred nacionalnimi sodišči za zasebno uveljavljanje (private enforcement) pravil konkurence ni na voljo učinkovitega pravnega sredstva, ker poljsko pravo ne določa nobenega primernega postopka, zastaralni roki po poljskem pravu pa so že potekli, in ker je (iii) ugotovilo, da pritožnice niso dokazale, da poljski organ za konkurenco (predsednik urada za varstvo konkurence in potrošnikov (UOKiK)) ni nameraval preganjati in kaznovati kršitev, čeprav ni bilo sporno, da je predsednik UOKiK glede na potek takrat veljavnega enoletnega zastaralnega roka zavrnil uvedbo preiskave.
Tretji pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela učinkovitega pravnega varstva (člen 13 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin), pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem (člen 47 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije) in pravice do dobrega upravljanja (člen 41(1) te listine), ker je Splošno sodišče (i) potrdilo sklep Komisije, s katerim je ta zavrnila pritožbo pritožnic, ne da bi preverila obstoj kršitev, čeprav je nacionalni organ za konkurenco prej na podlagi formalnih zahtev zavrnil uvedbo preiskave in čeprav ni bilo nobenih dejanskih možnosti za zasebno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov; (ii) nepravilno štelo, da ni bilo kršitve načela učinkovitega pravnega varstva, ker naj bi lahko pritožnice sklep Komisije, s katerim je ta zavrnila pritožbo, izpodbijale, in ker (iii) ni upoštevalo, da pravica do učinkovitega pravnega varstva, učinkovitega pravnega sredstva in do dobrega upravljanja vključujejo tudi pravico, da se odloči v primernem roku, ki se v tej zadevi ni spoštovala, ker je Komisija sklep, s katerim je zavrnila uvedbo postopka, izdala šele štirih leta in pol po tem, ko so pritožnice vložile pritožbo.