9.10.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 338/3
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) 28. junija 2017 – Presidenza del Consiglio dei Ministri/Fallimento Traghetti del Mediterraneo SpA
(Zadeva C-387/17)
(2017/C 338/04)
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Corte suprema di cassazione
Stranki v postopku v glavni stvari
Vlagatelj kasacijske pritožbe: Presidenza del Consiglio dei Ministri
Vlagateljica odgovora na kasacijsko pritožbo: Fallimento Traghetti del Mediterraneo SpA
Vprašanji za predhodno odločanje
Sodišče Evropske unije (v okoliščinah postopka v glavni stvari: v zvezi z odškodninsko tožbo zoper državo – zakonodajalca, ker je v obdobju 1976–1980 in na podlagi nacionalnega zakona te države članice (zakon št. 684 iz leta 1974) ladijskemu podjetju v okviru trga, ki tedaj ni bil liberaliziran (pomorska kabotaža), dejansko dodelila subvencije, ki so državna pomoč v smislu člena 87, prvi odstavek, Pogodbe ES (prej člen 92 in zdaj člen 107 PDEU), vendar niso bile priglašene niti odobrene v skladu s členom 88 Pogodbe ES (prej člen 93 in zdaj člen 108 PDEU)) naj odloči:
1.
ali se za opredelitev navedene pomoči (kot „veljavne“ in torej ne „nove“) uporablja, in pod katerimi pogoji, člen 1(b)(v) Uredbe 659/1999 (1), ki določa: „(v) pomoč, za katero se šteje, da je veljavna, ker je mogoče ugotoviti, da takrat, ko se je začela izvajati, ni bila pomoč, pozneje pa je postala pomoč zaradi razvoja skupnega trga in je država članica ni spremenila. Če nekateri ukrepi postanejo pomoč zaradi liberalizacije dejavnosti s pravnimi predpisi Skupnosti, se takšni ukrepi ne štejejo kot veljavna pomoč po datumu, določenem za liberalizacijo;“ ali pa se uporablja, in pod katerimi pogoji, načelo (ki ima formalno drugačen obseg kot prej navedeno pozitivno pravo) – ki ga je določilo Splošno sodišče s sodbo z dne 15. junija 2000 v združenih zadevah Alzetta in drugi/Komisija, T-298/97, točka 143), ki jo je za odločitev, upoštevno v zvezi s tem, potrdilo Sodišče Evropske unije s sodbo z dne 29. aprila 2004, C-298/00 P (točke od 66 do 69) – v skladu s katero „[…] je treba sistem pomoči, uveden na določenem trgu, ki je bil prvotno zaprt za konkurenco, ob liberalizaciji tega trga obravnavati kot obstoječi sistem pomoči, ker se zanj v času uvedbe ni uporabljal člen 92(1) Pogodbe [pozneje člen 87(1)], ki se glede na besedilo tega člena, ki se nanaša na prizadetost trgovine med državami članicami in posledice za konkurenco, uporablja samo v sektorjih, odprtih za konkurenco“;
2.
ali pa se – prav tako za opredelitev navedene pomoči – uporablja, in pod katerimi pogoji, člen 1(b)(iv) navedene Uredbe 659/1999, v skladu s katero je „veljavna“„pomoč, za katero se šteje, da je veljavna na podlagi člena 15“ – to je predpis, ki določa desetletni zastaralni rok za izterjavo nezakonito dodeljenih pomoči – ali pa se uporabljata, in pod katerimi pogoji (podobnimi načelu, zajetemu v navedenem predpisu pozitivnega prava, ali ne), načeli, ki ju je večkrat potrdilo Sodišče Evropske unije, in sicer načelo varstva legitimnih pričakovanj in načelo pravne varnosti.
(1) Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339).