Zadeva C-535/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 11. septembra 2017 – NK (stečajni upravitelj družbe OJ B.V. in PI)/BNP Paribas Fortis NV
C4122017SL1610120170911SL0024161161
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 11. septembra 2017 – NK (stečajni upravitelj družbe OJ B.V. in PI)/BNP Paribas Fortis NV
(Zadeva C-535/17)2017/C 412/24Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Hoge Raad der Nederlanden
Stranki v postopku v glavni stvari
Vložnik kasacijske pritožbe: NK (stečajni upravitelj družbe OJ B.V. in PI)
Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: BNP Paribas Fortis NV
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je odškodninska tožba, ki jo stečajni upravitelj na podlagi pooblastila za upravljanje in likvidacijo stečajne mase, določenega v členu 68(1) Faillissementswet, v imenu vseh upnikov stečajnega dolžnika vloži proti tretji osebi, ker je ta tretja oseba v razmerju do upnikov ravnala protipravno, in iztržek iz katere se, če je tej tožbi ugodeno, steče v maso, zajeta z izjemo v členu 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 ( 1 ) z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah?
2.
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in je tožba torej zajeta z Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2000 ( 2 ) z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti, ali za to tožbo tedaj v skladu s členom 4(1) navedene uredbe – tako glede pooblastila upravitelja za vložitev tožbe kakor tudi glede materialnega prava, ki se uporablja – velja pravo države članice, na katere ozemlju je bil uveden postopek zaradi insolventnosti?
3.
Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali morajo sodišča države članice, na katere ozemlju je bil uveden postopek zaradi insolventnosti, v tem primeru – po potrebi ustrezno – upoštevati:
(a)
določbe člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti v tem smislu, da se stranka, katere odgovornost se zatrjuje, pred tožbo, ki jo vloži upravitelj v korist vseh upnikov, lahko brani s tem, da dokaže, da njeno ravnanje – presojano v skladu s pravom, ki bi veljalo za tožbo, če njene odgovornosti za delikt ne bi uveljavljal upravitelj, ampak posamezni upnik – ne vodi do odgovornosti;
(b)
določbe člena 17 Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti („Rim II“), med drugim v povezavi s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti, to pomeni v povezavi s pravili glede varnosti in ravnanja, veljavnimi na kraju zatrjevanega delikta, na primer pravili glede finančnega ravnanja bank?
( 1 ) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42.
( 2 ) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 191.
Full & Egal Universal Law Academy