FulLegal · İçtihat Detay

Avusturya 20.09.2018 SL

EUR-Lex - 62017TJ0266 - SL

Avrupa Adalet Divanı

Karar Metni

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 20. septembra 2018 ( *1 )

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Evropske unije UROAKUT – Prejšnji nacionalna in mednarodna figurativna znamka UroCys – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Reformatorično pooblastilo – Člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)“

V zadevi T‑266/17,

Kwizda Holding GmbH s sedežem na Dunaju (Avstrija), ki jo zastopajo L. Wiltschek, D. Plasser in K. Majchrzak, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa S. Hanne, agent,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri uradu EUIPO, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je

Dermapharm GmbH s sedežem na Dunaju, ki jo zastopata H. Kunz-Hallstein in R. Kunz-Hallstein, odvetnika,

zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri uradu EUIPO z dne 7. marca 2017 (zadeva R 1221/2016‑4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Dermapharm in Kwizda Holding,

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi I. Pelikánová, predsednica, V. Valančius in U. Öberg (poročevalec), sodnika,

sodni tajnik: E. Coulon,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 9. maja 2017,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je urad EUIPO v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 5. julija 2017,

na podlagi odgovora intervenientke na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 18. julija 2017,

na podlagi tega, da stranki v roku treh tednov od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka nista vložili predloga, naj se opravi obravnava, in na podlagi sklepa Splošnega sodišča v skladu s členom 106(3) Poslovnika Splošnega sodišča, da bo o tožbi odločilo brez ustnega dela postopka,

izreka naslednjo

Sodbo

Dejansko stanje

Tožeča stranka, družba Kwizda Holding GmbH, je 20. marca 2015 pri Evropskem uradu za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1)).

Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak UROAKUT.

Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 5 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo naslednjemu opisu: „Prehranska dopolnila in dietetični pripravki; medicinski in veterinarski preparati in proizvodi“.

Zahteva za registracijo znamke je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 2015/058 z dne 26. marca 2015.

Intervenientka, družba Dermapharm GmbH, je 26. junija 2015 na podlagi člena 41(1)(a) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 46(1)(a) Uredbe št. 2017/1001) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke, in sicer za vse proizvode iz točke 3 zgoraj.

Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah:

–

avstrijska figurativna znamka, prikazana spodaj, prijavljena 5. decembra 2011 in registrirana 28. marca 2012 pod številko 6034/2011, ki označuje zlasti proizvode iz razreda 5, ki ustrezajo temu opisu: „Dietetični pripravki in prehranska dopolnila za medicinske namene, ki niso namenjeni za zdravljenje oziroma preprečevanje protina“:

–

mednarodna registracija navedene znamke, ki je bila pridobljena 5. junija 2012 in ima številko 1137575, z razširitvijo varstva na Nemčijo za proizvode iz razreda 5, navedene v točki 6, prva alinea, zgoraj.

Kot razlog za ugovor je bil naveden razlog za zavrnitev iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001).

Oddelek za ugovore je 3. maja 2016 v celoti ugodil ugovoru, zavrnil zahtevo za registracijo in tožeči stranki naložil plačilo stroškov.

Tožeča stranka je 4. julija 2016 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 (postali členi od 66 do 71 Uredbe št. 2017/1001) pri uradu EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.

Z odločbo z dne 7. marca 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je četrti odbor za pritožbe pri uradu EUIPO pritožbo zavrnil in potrdil zavrnitev zadevne zahteve za registracijo. Potem ko je ugotovil, da je bila upoštevna javnost širša nemško govoreča javnost, ki prebiva v Nemčiji in Avstriji, normalno obveščena ter razumno pozorna in preudarna, ter specializirana javnost iz medicinske in farmacevtske stroke, ki izkazuje višjo stopnjo pozornosti, je odbor za pritožbe potrdil enakost oziroma zelo podobno naravo zadevnih proizvodov. Nato je potrdil ugotovitev oddelka za ugovore, da zadevni znaki izkazujejo srednjo stopnjo vizualne in fonetične podobnosti, zaradi začetnega skupnega elementa „uro“, njihove skladne strukture in njihove podobne dolžine. S pomenskega vidika je odbor za pritožbe ocenil, da znaka, gledano vsak kot celota, nista imela nobenega pomena za upoštevno javnost, tako da je bila skladnost začetka znakov tista, ki je bila razlog za „določeno pomensko podobnost“. Zato je ob upoštevanju srednjega razlikovalnega učinka prejšnjih znamk odbor za pritožbe ugotovil, da obstaja verjetnost zmede, tudi za strokovno javnost, ki ima visoko stopnjo pozornosti.

Predlogi strank

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–

ugodi tožbi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da zavrne ugovor intervenientke;

–

po potrebi izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v odločanje odboru za pritožbe pri uradu EUIPO;

–

uradu EUIPO naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in odborom za pritožbe;

–

intervenientki naloži plačilo stroškov, ki so ji nastali v postopku pred oddelkom za ugovore.

Urad EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:

–

tožbo zavrne;

–

tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

Pravo

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja samo en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

V bistvu trdi, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da glede prejšnjih znamk in glede prijavljene znamke obstaja verjetnost zmede pri upoštevni javnosti.

Urad EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.

V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko.

V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko verjela, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij. V skladu s to isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, v skladu s tem, kako upoštevna javnost zaznava zadevne znake in proizvode ali storitve, ter upoštevati vse upoštevne dejavnike v zadevi, zlasti soodvisnost med podobnostjo znakov ter podobnostjo proizvodov in storitev, ki jih ti označujejo (glej sodbe z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 33 in navedena sodna praksa, ter z dne 22. septembra 2016, Sun Cali/EUIPO – Abercrombie & Fitch Europe (SUN CALI), T‑512/15, EU:T:2016:527, točka 44 in navedena sodna praksa).

Za namene uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki so z njima označeni. Gre za kumulativna pogoja (glej sodbo z dne 22. januarja 2009, Commercy/UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, EU:T:2009:14, točka 42 in navedena sodna praksa; sodba z dne 22. septembra 2016, SUN CALI,T‑512/15, EU:T:2016:527, točka 45).

Glede na te ugotovitve je treba preučiti, ali je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

Upoštevno ozemlje

Iz točke 12 izpodbijane odločbe je mogoče jasno sklepati, da je odbor za pritožbe menil, da je upoštevno ozemlje ozemlje Nemčije in Avstrije, in sicer tisto ozemlje, na katerem sta prejšnji znamki zaščiteni. To presojo, ki poleg tega ni izpodbijana, je treba potrditi.

Upoštevna javnost in stopnja njene pozornosti

V skladu s sodno prakso je treba v okviru celovite presoje verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko stopnja pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (sodba z dne 3. septembra 2009, Aceites del Sur-Coosur/Koipe, C‑498/07 P, EU:C:2009:503, točka 74, glej tudi sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).

V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v točkah 12 in 21 izpodbijane odločbe ugotovil, da je upoštevna javnost nemško govoreča javnost Nemčije in Avstrije ter da so zadevni proizvodi iz razreda 5 namenjeni na eni strani širši javnosti, ki jo je treba obravnavati kot normalno obveščeno ter razumno pozorno in preudarno, ki izkazuje srednjo stopnjo pozornosti, in na drugi strani strokovni javnosti s področja medicine in farmacije, katere stopnja pozornosti je visoka.

Čeprav tožeča stranka ne oporeka opredelitvi upoštevne javnosti, pa vendar izpodbija presojo odbora za pritožbe, v skladu s katero naj bi zadevni povprečni potrošnik spadal med „širšo javnost“, ki izkazuje srednjo stopnjo pozornosti. Tožeča stranka trdi, da so medicinski ali dietetični preparati in prehranska dopolnila namenjeni javnosti, ki ima posebne dietetične potrebe, tako da ima tako specializirana javnost kot tudi povprečen potrošnik povišano oziroma visoko stopnjo pozornosti v zvezi z zadevnimi proizvodi ne glede na to, ali se prodajajo na recept ali ne.

Urad EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.

Najprej je treba spomniti, da kadar so zadevni izdelki zdravila ali farmacevtski izdelki, sestavljajo upoštevno javnost na eni strani medicinski strokovnjaki in na drugi strani pacienti kot končni potrošniki teh izdelkov (glej sodbi z dne 15. decembra 2010, Novartis/UUNT – Sanochemia Pharmazeutika (TOLPOSAN), T‑331/09, EU:T:2010:520, točka 21 in navedena sodna praksa, ter z dne 5. oktobra 2017, Forest Pharma/EUIPO – Ipsen Pharma (COLINEB), T‑36/17, neobjavljena, EU:T:2017:690, točka 49). To opredelitev upoštevne javnosti, kot jo je ugotovil odbor za pritožbe, je zato treba potrditi.

Dalje, iz sodne prakse je na eni strani razvidno, da so medicinski strokovnjaki pri predpisovanju zdravil pozornejši. Na drugi strani pa je iz te prakse razvidno, da je, kadar se farmacevtski proizvodi končnim potrošnikom prodajajo brez recepta, treba predpostaviti, da ti proizvodi zanimajo potrošnike, ki so dobro obveščeni, pozorni in preudarni, saj ti proizvodi vplivajo na njihovo zdravje, in da so ti potrošniki manj nagnjeni k temu, da zamešajo različice teh proizvodov. Poleg tega lahko potrošniki, tudi če je zdravniški recept obvezen, izkažejo višjo stopnjo pozornosti med predpisovanjem zadevnih proizvodov, saj gre za farmacevtske proizvode. Tako je zdravila, če so izdana na zdravniški recept ali ne, mogoče šteti za proizvode, pri nakupu katerih je potrošnik, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren, pozornejši (glej sodbo z dne 15. decembra 2010, TOLPOSAN, T‑331/09, EU:T:2010:520, točka 26 in navedena sodna praksa).

Iz te iste sodne prakse izhaja, da se te ugotovitve uporabijo, tudi kadar so zadevni farmacevtski proizvodi namenjeni zdravljenju lažjih bolezni in težav (sodba z dne 13. maja 2015, Ferring/UUNT – Kora (Koragel), T‑169/14, neobjavljena, EU:T:2015:280, točka 31), kar velja za nekatere bolezni sečil.

Enako velja za dietetične proizvode na splošno in tudi za prehranske dodatke, ki niso zdravila v ožjem pomenu besede, ampak vseeno pomenijo proizvode, ki spadajo na zdravstveno področje, saj so na splošno namenjeni izboljšanju zdravja, in za katere se lahko šteje, da jim potrošniki, ki so normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni, namenijo višjo stopnjo pozornosti (sodba z dne 26. novembra 2015, Bionecs/UUNT – Fidia farmaceutici (BIONECS), T‑262/14, neobjavljena, EU:T:2015:888, točka 19, glej v tem smislu tudi sodbo z dne 15. decembra 2009, Trubion Pharmaceuticals/UUNT – Merck (TRUBION), T‑412/08, neobjavljena, EU:T:2009:507, točka 28).

V obravnavanem primeru je proizvodom, na katere se nanaša prijavljena znamka in ki spadajo v razred 5, skupno to, da je njihov bistveni namen, da jih je mogoče tržiti na podlagi priporočila ali prek zdravstvenih delavcev, zdravnika, farmacevta ali veterinarja. Glede na njihov neposredni vpliv na zdravje uporabnika in na posebnosti bolezni, za zdravljenje katerih so namenjeni, je treba ugotoviti, da so potrošniki običajno dobro obveščeni ter posebej pozorni in preudarni, tako da upoštevna javnost izkazuje visoko stopnjo pozornosti, ne glede na to, ali gre za širšo javnost ali za strokovnjake (glej v tem smislu sodbo z dne 9. aprila 2014, Farmaceutisk Laboratorium Ferring/UUNT – Tillotts Pharma (OCTASA), T‑501/12, neobjavljena, EU:T:2014:194, točka 32, in z dne 13. decembra 2017, Laboratorios Ern/EUIPO – Ascendo Medienagentur (SLIMDYNAMICS), T‑700/16, neobjavljena, EU:T:2017:896, točka 24).

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe napačno menil, da naj bi en del upoštevne javnosti izkazoval le srednjo stopnjo pozornosti.

Primerjava proizvodov

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za presojo podobnosti med zadevnimi proizvodi ali storitvami upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnos med njimi. Ti dejavniki vključujejo zlasti njihovo naravo, namen, uporabo in konkurenčnost oziroma komplementarnost. Mogoče je upoštevati tudi druge dejavnike, kot so na primer distribucijski kanali zadevnih proizvodov (glej sodbi z dne 21. januarja 2016, Hesse/UUNT, C‑50/15 P, EU:C:2016:34, točka 21 in navedena sodna praksa, ter z dne 11. julija 2007, El Corte Inglés/UUNT – Bolaños Sabri (PiraÑAM diseño original Juan Bolaños), T‑443/05, EU:T:2007:219, točka 37 in navedena sodna praksa).

V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v točkah 14 in 15 izpodbijane odločbe menil, da so zadevni proizvodi iz razreda 5 enaki oziroma zelo podobni proizvodom, na katere se nanašata prejšnji znamki.

Te ugotovitve, ki jih v obravnavani zadevi tožeča stranka ni izpodbijala, je treba potrditi.

Primerjava znakov

Celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vizualno, fonetično ali pomensko podobnost spornih znakov, mora temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti dajejo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, je pri celoviti presoji te verjetnosti odločilna. Povprečni potrošnik v zvezi s tem običajno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 35 in navedena sodna praksa).

Za presojo razlikovalnega učinka elementa, ki sestavlja znamko, je treba presoditi, kako veliko ali malo lahko ta element prispeva k možnosti, da se proizvodi ali storitve, za katere je bila znamka registrirana, opredelijo, kot da izvirajo iz določenega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov ali storitev drugih podjetij. Pri tej presoji je treba upoštevati med drugim pomembne lastnosti zadevnega elementa ter to, ali je opisen glede proizvodov ali storitev, za katere je bila znamka registrirana (sodbi z dne 13. junija 2006, Inex/UUNT – Wiseman (Upodobitev kravje kože), T‑153/03, EU:T:2006:157, točka 35, in z dne 12. julija 2012, Winzer Pharma/UUNT – Alcon (BAÑOFTAL), T‑346/09, neobjavljena, EU:T:2012:368, točka 78).

V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe menil, da sta si sporna znaka srednje vizualno in fonetično podobna ter da imata tudi „določeno pomensko podobnost“. Odbor za pritožbe je v točki 22 izpodbijane odločbe ugotovil, da je svojstven razlikovalni učinek prejšnjih znamk srednji in da ni jasnega indica, da bi imel celoten izraz „urocys“ opisni pomen.

Tožeča stranka to trditev izpodbija in navaja izključno opisni značaj elementa „uro“ in velike vizualne, fonetične in pomenske razlike med spornima znakoma.

Urad EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.

Najprej je treba spomniti, da čeprav potrošnik običajno dojame znamko kot celoto in se ne spušča v preverjanje njenih različnih podrobnosti, pa bo besedni znak, ko ga bo videl, razstavil na besedne elemente, ki imajo zanj konkreten pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna (glej sodbo z dne 6. septembra 2013, Eurocool Logistik/UUNT – Lenger (EUROCOOL), T‑599/10, neobjavljena, EU:T:2013:399, točka 104 in navedena sodna praksa).

Poleg tega, čeprav se sporna znaka ujemata v prisotnosti začetnega elementa „uro“, iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se presoja podobnosti med dvema znakoma ne more omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela kompleksnega znaka in na njegovo primerjavo z drugim znakom. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu v določenih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 41 in navedena sodna praksa).

Dejstvo, da je eden od sestavnih delov sestavljene znamke enak drugi znamki, omogoča, da pridemo do zaključka, da sta ti znamki podobni, le, če ta sestavni del pomeni prevladujoči element v celotnem vtisu, ki ga daje sestavljena znamka (glej sodbo z dne 13. maja 2015, easyGroup IP Licensing/UUNT – TUI (easyAir-tours), T‑608/13, neobjavljena, EU:T:2015:282, točka 50 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavne dele znamke zanemariti (sodba z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 42).

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da ni sporno, da se element „uro“ nanaša na področje urologije. Kot v bistvu trdi urad EUIPO, ker upoštevna javnost prepozna ta element kot napotovanje na urologijo, ga ne bo zaznala kot takšnega, ki neposredno opisuje zadevne proizvode, temveč kvečjemu kot namig. Zato je odbor za pritožbe v točki 18 izpodbijane odločbe pravilno menil, da element „uro“ pomeni namig na področje urologije.

V zvezi s tem je treba spomniti, da se „sugestivne“ znamke običajno uporabljajo v panogi zdravil. Sklicevanja na področje uporabe in na aktivne snovi proizvodov so namreč pogostejša na področju farmakologije (sodba z dne 14. julija 2011, Winzer Pharma/UUNT – Alcon (OFTAL CUSI), T‑160/09, neobjavljena, EU:T:2011:379, točka 80). Upoštevna javnost bo razumela, da so preparati in zdravila, katerih ime se začne z besednim elementom „uro“, namenjeni za zdravljenje bolezni sečil. Zato bo navedena javnost ta element zaznavala bolj kot sklicevanje na namen proizvoda, in ne na označbo njegovega trgovskega izvora. Začetni element „uro“ ima tako šibek razlikovalni učinek v delu, v katerem namiguje na lastnosti zadevnih proizvodov.

Glede dodatnega elementa „akut“ prijavljene znamke je treba ugotoviti, da ga v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ni mogoče šteti kot namig, ki zahteva veliko truda pri razlagi. Upoštevna nemško govoreča javnost ta pojem, ki je opisni in se na splošno uporablja v nemščini, razume kot „nujen, takojšen, akuten“.

Glede elementa „cys“ prejšnjih znamk je treba šteti, da se ga bo razumelo, vsaj s strani strokovne javnosti s področja medicine in farmacije, kot namig na izraz „cistitis“ ali na izraz „cistein“. Tako je odbor za pritožbe, tudi ne da bi storil napako, v točki 22 izpodbijane odločbe trdil, da imajo prejšnje znamke srednji svojstven razlikovalni učinek in da izraz „urocys“ kot celota nima jasnega opisnega pomena.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba za namene primerjave nasprotujočih si znakov upoštevati te znake kot celoto, vključno z dodatnima elementoma „akut“ prijavljene znamke in „cys“ prejšnjih znamk.

Vizualna primerjava

Glede vizualne primerjave je treba najprej poudariti, da nič ne nasprotuje temu, da se preveri obstoj vizualne podobnosti med besedno in figurativno znamko, saj imata ti vrsti znamk grafično obliko, ki lahko daje vizualni vtis (glej sodbo z dne 4. maja 2005, Chum/UUNT – Star TV (STAR TV), T‑359/02, EU:T:2005:156, točka 43 in navedena sodna praksa).

Odbor za pritožbe je v točki 18 izpodbijane odločbe navedel, da nemško govoreča javnost nasprotujoča si znaka razume kot kombinacijo začetnega elementa „uro“ in dodatnega elementa „akut“ oziroma „cys“. Odbor za pritožbe dodaja, da tega začetnega elementa ni mogoče spregledati, in to še toliko bolj, ker se nahaja na začetku znakov in bistveno prispeva k določitvi celotnega vtisa, ki ga ta dajeta. Kljub razlikam med elementoma „akut“ in „cys“, kar zadeva število črk in zlogov, je odbor za pritožbe ugotovil, da se v celotnem vtisu znaka ujemata, kar zadeva začetni del in njune strukture, ter sta skoraj enako dolga, na podlagi česar tako obstaja srednja vizualna podobnost.

Tožeča stranka tej presoji ugovarja s tem, da elementa „cys“ prejšnjih znamk in „akut“ prijavljene znamke nimata nobene skupne črke in se razlikujeta po dolžini, številu črk, vrstnem redu črk in strukturi zlogov. Tožeča stranka dodaja, da odbor za pritožbe ni upošteval „polfigurativnega“ značaja prejšnjih znamk in ni upošteval grafične posebnosti velike črke „C“ v sredini besede prejšnjih znamk, ki deli znak „urocys“ na vizualni ravni, medtem ko se izraz „uroakut“ zaznava kot homogen.

Urad EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.

V zvezi s tem je treba spomniti, da čeprav je že bilo presojeno, da ima začetni del znamke običajno večji vizualni vtis kot njen končni del (glej v tem smislu sodbi z dne 3. septembra 2010, Companhia Muller de Bebidas/UUNT – Missiato Industria e Comercio (61 A NOSSA ALEGRIA), T‑472/08, EU:T:2010:347, točka 62, in z dne 20. novembra 2017, Stada Arzneimittel/EUIPO – Urgo recherche innovation et développement (Immunostad), T‑403/16, neobjavljena, EU:T:2017:824, točka 31 in navedena sodna praksa), tako da potrošnik na splošno posveti več pozornosti začetnemu delu znamke kot pa njenemu koncu (glej sodbo z dne 19. maja 2011, PJ Hungary/UUNT – Pepekillo (PEPEQUILLO), T‑580/08, EU:T:2011:227, točka 77 in navedena sodna praksa), takšna ugotovitev ne more veljati v vseh primerih (glej sodbo z dne 16. maja 2007, Trek Bicycle/UUNT – Audi (ALLTREK), T‑158/05, neobjavljena, EU:T:2007:143, točka 70 in navedena sodna praksa).

V obravnavanem primeru zgolj prisotnost skupnega elementa „uro“ ne omogoča ugotovitve, da obstaja vizualna podobnost med nasprotujočima si znakoma (glej v tem smislu sodbo z dne 22. februarja 2018, International Gaming Projects/EUIPO – Zitro IP (TRIPLE TURBO), T‑210/17, neobjavljena, EU:T:2018:91, točka 51).

Poleg tega je treba ugotoviti, da nasprotujoča si znaka izkazujeta določeno število razlik na vizualni ravni. Elementa „akut“ v prijavljeni znamki in „cys“ pri prejšnjih znamkah, ki se med seboj zelo razlikujeta, še posebej pritegneta pozornost javnosti in nista zanemarljiva za namen vizualne primerjave nasprotujočih si znakov.

Prvič, treba je navesti, da izraza „akut“ in „cys“ nimata nobene skupne črke. Drugič, medtem ko je element „akut“ prijavljene znamke daljši od začetnega elementa „uro“ in vsebuje štiri od sedmih črk izraza „uroakut“, polovico izraza „urocys“ sestavlja element „uro“. Tretjič, figurativni element prejšnjih znamk, ki ga sestavljajo velika črka „C“ v sredini besede, prinaša ločevanje na vizualni ravni, medtem ko bo izraz „uroakut“ zaznan kot homogen.

Zato, čeprav je treba poudariti, da sta nasprotujoča si znaka delno enaka zaradi skladnosti začetnega elementa „uro“, čemur tožeča stranka tudi ne oporeka, je njuna vizualna podobnost omejena na prisotnost tega skupnega elementa. Razlike med nasprotujočima si znakoma, ki izhajajo iz prisotnosti dodatnih elementov „akut“ in „cys“, nezanemarljivo prispevajo k celotnemu vtisu, ki ga dajeta nasprotujoči si znamki.

Glede na navedeno je treba potrditi ugotovitev odbora za pritožbe, da sta nasprotujoča si znaka, gledano vsak kot celota, srednje podobna z vizualnega vidika.

Fonetična primerjava

Kar zadeva fonetično primerjavo, je treba opozoriti, da se je odbor za pritožbe oprl na enake ugotovitve, kot so navedene zgoraj v točki 48.

Tožeča stranka trdi, da je izgovorjava prejšnjih znamk zaznamovana z razlikovalnim elementom „cys“, ki nima ničesar skupnega z besednim elementom „akut“. Ne strinja se s trditvijo, da naj bi se črka „c“ izgovarjala kot „k“ in vztraja pri razliki v številu zlogov med prejšnjima znamkama, sestavljenima iz treh zlogov, in prijavljeno znamko, sestavljeno iz štirih zlogov, katerih intonacije se bistveno razlikujejo.

Urad EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.

Poudariti je treba, da sta prejšnji znamki sestavljeni iz treh zlogov, in sicer „u“, „ro“ in „cys“, medtem ko je prijavljena znamka sestavljena iz štirih zlogov, in sicer „u“, „ro“, „a“ in „kut“, tako da so njihovi dolžina, ritem in intonacija različni ter da se nasprotujoča si znaka fonetično ujemata le po njunih prvih dveh zlogih. Poleg tega lahko izgovorjava črke „c“ elementa „cys“ prejšnjih znamk kot sičnika poudari fonetično razliko med nasprotujočima si znakoma.

Presojeno pa je že bilo, da različno število zlogov ne zadostuje za izključitev fonetične podobnosti med nasprotujočimi si znaki (glej v tem smislu sodbo z dne 19. maja 2011, PEPEQUILLO, T‑580/08, EU:T:2011:227, točka 79 in navedena sodna praksa). V obravnavani zadevi pa sta prva dva zloga „u“ in „ro“ nasprotujočih si znakov enaka. Poleg tega se ne izpodbija, da se izgovarjata enako.

Zato ob upoštevanju fonetične identitete nasprotujočih si znakov, ki izhaja iz skupnega elementa „uro“, razlike, navedene v točki 60 zgoraj, niso dovolj, da bi pri upoštevnem potrošniku odpravile vtis, da imajo te znamke, presojane celovito, določeno podobnost na fonetični ravni.

V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe priznal le srednjo stopnjo fonetične podobnosti med nasprotujočima si znakoma, ravno zaradi razlike v izgovorjavi preostalih elementov prijavljene znamke, kar je treba zato potrditi.

Pomenska primerjava

Glede pomenske podobnosti je odbor za pritožbe ugotovil, da naj bi upoštevna javnost, tako specializirana javnost kot tudi končni ciljni potrošnik, začetni element „uro“ razumela kot namig na to, da zadevni proizvodi spadajo na področje urologije. Odbor za pritožbe je priznal razlike med elementoma „akut“ in „cys“, tako da prvonavedeni opisuje to, kar se pojavi nepričakovano in se hitro ter intenzivno razširi, ter drugonavedeni to, kar vsaj specializirana javnost lahko razume kot namig na izraz „cistitis“ ali na izraz „cistein“. Čeprav je odbor za pritožbe v točki 19 izpodbijane odločbe ugotovil, da nasprotujoča si znaka, gledano vsak kot celota, nimata nobenega pomena za širšo nemško govorečo javnost, pa je vendar ugotovil „določeno pomensko podobnost“ glede na ujemanje začetnega elementa „uro“.

Tožeča stranka izpodbija to presojo tako, da vztraja pri jasnih pomenskih razlikah med elementom „akut“ prijavljene znamke, za katero meni, da ni zgolj opisna, ampak da je namig na dejstvo, da se proizvod lahko uporablja zlasti za bolezni, ki se pojavijo nenadno ali se razširijo hitro in intenzivno, ter elementom „cys“ prejšnjih znamk, ki se nanaša na pripravke, ki se uporabljajo preventivno. Glede prijavljene znamke tožeča stranka dodaja, da nemško govoreča javnost pomen izraza „akut“ razume – v nasprotju s „cys“, saj povprečni potrošnik ni seznanjen s konceptoma „cistitis“ ali „cistein“.

Urad EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.

Glede na upoštevno javnost je treba potrditi presojo odbora za pritožbe, ki je poleg tega tožeča stranka ne izpodbija, po kateri se element „uro“, ki je skupen nasprotujočima si znakoma, lahko razume kot sklicevanje na urologijo.

Prav tako je treba šteti, da je odbor za pritožbe v točki 18 izpodbijane odločbe pravilno navedel, da je element „cys“ mogoče razumeti, vsaj s strani strokovne javnosti, kot namig na izraz „cistitis“ ali na izraz „cistein“, česar tožeča stranka tudi ne izpodbija. Prav tako, kot je že bilo ugotovljeno v točki 44 zgoraj, je besedni element „akut“ prijavljene znamke izraz, ki se v nemščini splošno uporablja in ki pomeni „nujen, takojšen, akuten“.

V vsakem primeru imata nasprotujoča si znaka šibko pomensko podobnost, ki izhaja iz različnih pomenov, ki ju prinašata dodatna elementa „akut“ in „cys“.

V obravnavani zadevi je treba poudariti, da je odbor za pritožbe ugotovil le „določeno pomensko podobnost“ za zadevno javnost, kar je treba zato potrditi.

Celovita presoja verjetnosti zmede

Celovita presoja verjetnosti zmede pomeni določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki ter zlasti med podobnostjo znamk in podobnostjo proizvodov ali storitev, ki jih te znamke označujejo. Tako se lahko nizka stopnja podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami izravna z visoko stopnjo podobnosti med znamkami, in obratno (sodbi z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, EU:C:1998:442, točka 17, in z dne 14. decembra 2006, Mast-Jägermeister/UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO z okvirom in drugi), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, EU:T:2006:397, točka 74).

Kot izhaja iz uvodne izjave 8 Uredbe št. 207/2009 (postala uvodna izjava 11 Uredbe št. 2017/1001), je presoja verjetnosti zmede odvisna od številnih elementov, predvsem pa od prepoznavnosti znamke na zadevnem trgu. Ker je verjetnost zmede toliko večja, kolikor večji je razlikovalni učinek znamke, znamke z velikim razlikovalnim učinkom, ki je bodisi svojstven bodisi posledica poznavanja javnosti, uživajo širše varstvo kot znamke z manjšim razlikovalnim učinkom (glej po analogiji sodbe z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, EU:C:1997:528, točka 24; z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, EU:C:1998:442, točka 18, in z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, EU:C:1999:323, točka 20).

Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru, potem ko je poudaril, da je svojstven razlikovalni učinek prejšnjih znamk treba šteti kot srednji, v točki 23 izpodbijane odločbe ugotovil, da obstaja verjetnost zmede pri zaznavanju s strani upoštevne javnosti, vključno s strokovno javnostjo, ki je bolj pozorna. To ugotovitev je utemeljil na srednji vizualni in fonetični podobnosti ter določeni pomenski podobnosti nasprotujočih si znakov in na enakosti oziroma veliki podobnosti zadevnih proizvodov.

Tožeča stranka trdi, da zgolj iz skladnosti opisnega elementa „uro“ ni mogoče sklepati na obstoj verjetnosti zmede ob odsotnosti drugih podobnosti, in to še toliko bolj, ker naj bi nasprotujoča si znaka izkazovala velike razlike na vizualni, fonetični in pomenski ravni.

Tožeča stranka dodaja, da izključno opisni značaj elementa „uro“„slabi“ razlikovalni učinek prejšnjih znamk, kar naj bi povzročilo znižanje obsega njihovega varstva.

Urad EUIPO in intervenientka trditve tožeče stranke izpodbijata.

V obravnavanem primeru iz zgoraj navedenega izhaja, da so na eni strani zadevni proizvodi iz razreda 5 enaki oziroma zelo podobni in na drugi strani, kot izhaja iz točk od 34 do 70 zgoraj, nasprotujoča si znaka, gledano vsak kot celota, izkazujeta določeno stopnjo podobnosti na vizualni, fonetični in pomenski ravni.

V skladu s sodno prakso pri celoviti presoji verjetnosti zmede vizualni, fonetični ali pomenski vidiki nasprotujočih si znakov niso vedno enako pomembni in je pomembnost elementov podobnosti ali razlikovanja med temi znaki lahko odvisna od njihovih lastnih značilnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2004, New Look/UUNT – Naulover (NLSPORT, NLJEANS, NLACTIVE in NLCollection), od T‑117/03 do T‑119/03 in T‑171/03, EU:T:2004:293, točka 49).

Poleg tega, kadar elementi podobnosti med znakoma izhajajo iz tega, da imata skupen element, ki ima šibek razlikovalni učinek, je sam učinek takšnih elementov podobnosti na celotno presojo verjetnosti zmede nizek (glej v tem smislu sodbe z dne 13. decembra 2007, Cabrera Sánchez/UUNT – Industrias Cárnicas Valle (el charcutero artesano), T‑242/06, neobjavljena, EU:T:2007:391, točka 85; z dne 13. julija 2012, Caixa Geral de Depósitos/UUNT – Caixa d’Estalvis i Pensions de Barcelona (la Caixa), T‑255/09, neobjavljena, EU:T:2012:383, točka 79, in z dne 4. marca 2015, FSA/UUNT – Motokit Veículos e Acessórios (FSA K-FORCE), T‑558/13, neobjavljena, EU:T:2015:135, točke od 49 do 52).

V obravnavanem primeru pa je treba spomniti, da je bilo že v točki 43 zgoraj ugotovljeno, da ima začetni element „uro“, ki je skupen nasprotujočima si znakoma, šibek razlikovalni učinek.

Poleg tega, kot je razvidno zlasti iz točk 53, 60 in 69 zgoraj, vizualne, fonetične in pomenske razlike v zvezi z dodatnima elementoma „akut“ in „cys“ nasprotujočih si znakov niso zanemarljive pri celotnem vtisu znakov pri upoštevni javnosti, vendar izravnavajo vizualne, fonetične in pomenske podobnosti, ki izhajajo zgolj iz skupnega elementa „uro“ ter ideje, na katero se navezuje, in to še toliko bolj, ker bo upoštevna javnost izkazala večjo stopnjo pozornosti.

Ugotoviti je torej treba, da sta nasprotujoča si znaka na splošno različna v njunem celotnem vtisu, ki ga vzbujata pri upoštevni javnosti, tako da je odbor za pritožbe napačno ugotovil obstoj verjetnosti zmede pri upoštevni javnosti v zvezi s proizvodi iz razreda 5, ki jih označujeta nasprotujoča si znaka.

Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da je treba izpodbijano odločbo razveljaviti.

Predlog za spremembo

Kar zadeva predlog tožeče stranke za spremembo izpodbijane odločbe in zavrnitev ugovora, je treba poudariti, da s tem tožbenim predlogom tožeča stranka Splošnemu sodišču v bistvu predlaga, naj sprejme odločbo, ki bi jo po njenem mnenju moral sprejeti urad EUIPO, in sicer odločbo, s katero se ugotavlja, da pogoji za ugoditev ugovoru, ki ga je vložila intervenientka, niso izpolnjeni. Zato tožeča stranka od Splošnega sodišča zahteva, da uporabi svoje reformatorično pooblastilo, kot je določeno v členu 65(3) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 72(3) Uredbe št. 2017/1001).

Poleg tega je treba spomniti, da reformatorično pooblastilo, ki ga ima Splošno sodišče na podlagi člena 65(3) Uredbe št. 207/2009, temu ne daje možnosti, da opravi presojo, v zvezi s katero se odbor za pritožbe še ni izrekel. Izvajanje reformatoričnega pooblastila mora biti zato načeloma omejeno na položaje, v katerih Splošno sodišče po nadzoru nad presojo odbora za pritožbe na podlagi že ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin lahko sprejme odločitev, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe (sodba z dne 5. julija 2011, Edwin/UUNT, C‑263/09 P, EU:C:2011:452, točka 72).

V tej zadevi so pogoji za izvajanje reformatoričnega pooblastila Splošnega sodišča izpolnjeni. Iz ugotovitev, navedenih v točkah od 21 do 83 zgoraj, namreč izhaja, da bi odbor za pritožbe moral ugotoviti, da v nasprotju s tem, kar je menil oddelek za ugovore, ne obstaja verjetnost zmede v obravnavani zadevi. Posledično je treba ugovor zavrniti.

Stroški

V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

Ker urad EUIPO ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke.

V skladu s členom 138(3) tega poslovnika intervenientka nosi svoje stroške.

Poleg tega je tožeča stranka predlagala, naj ji urad EUIPO povrne stroške postopka pred odborom za pritožbe. V tem pogledu je treba spomniti, da se na podlagi člena 190(2) Poslovnika nujni stroški, ki so strankam nastali v postopku pred odborom za pritožbe, štejejo za stroške, ki se lahko povrnejo, tako da je ta predlog tožeče stranke dopusten.

To pa ne velja za stroške v postopku pred oddelkom za ugovore. Zato predlog tožeče stranke v zvezi s stroški postopka pred oddelkom za ugovore, ki niso stroški, ki se lahko povrnejo, ni dopusten.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)

razsodilo:

Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 7. marca 2017 (zadeva R 1221/2016‑4) se razveljavi.

Ugovor družbe Dermapharm GmbH se zavrne.

Urad EUIPO nosi svoje stroške in stroške družbe Kwizda Holding GmbH, vključno s stroški, ki so nastali v postopku pred odborom za pritožbe.

Družba Dermapharm nosi svoje stroške.

Pelikánová

Valančius

Öberg

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 20. septembra 2018.

Podpisi

( *1 ) Jezik postopka: nemščina.

Full & Egal Universal Law Academy