27.3.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 95/24
Tožba, vložena 8. februarja 2017 – Consorzio IB Innovation/Komisija
(Zadeva T-84/17)
(2017/C 095/32)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Consorzio IB Innovation (Bentivoglio, Italija) (zastopnika: A. Masutti in P. Manzini, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
razglasi celotno ali delno ničnost izpodbijanega sklepa na podlagi navajanih tožbenih razlogov;
—
Komisiji naloži plačilo celotnih stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Ta tožba je vložena zoper sklep Generalnega direktorata Evropske komisije za raziskave in inovacije z dne 30. novembra 2016 (ref. Ares 2016 – 6711369), s katerim je Komisija potrdila končno poročilo Lubbock Fine št. 14-BA259-027 z dne 21. novembra 2016 in nato ugotovila, da mora konzorcij IBI vrniti 294 925,43 EUR v zvezi s pogodbo št. 288383-ICARGO ter preveriti, ali obstajajo sistemske napake v zvezi z več pozneje sklenjenimi pogodbami.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog se nanaša na napačno in protislovno razlago pojmov „upravičenec“ in „tretje osebe“, ki je v nasprotju z General Agreement (GA) in General Conditions, ki so v prilogi II k GA.
—
Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je konzorcij ob upoštevanju njegovih značilnosti kolektivni subjekt, ki se šteje za upravičenca GA. Člani konzorcija torej niso tretje osebe glede na upravičenca, ampak del tega upravičenca. Osebje, ki ga ti člani dajo na voljo konzorciju za dejavnosti, določene z GA, se šteje za osebje upravičenca in ni treba, da je navedeno v prilogi I, kot se zahteva z izpodbijanim sklepom.
2.
Drugi tožbeni razlog se nanaša na dejstvo, da izpodbijani sklep nima pravne podlage, vsebuje protislovno obrazložitev in je v nasprotju z načelom dobrega upravljanja.
—
Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da mora izpodbijani sklep nujno temeljiti na izrecnem pravnem pravilu in ne, kot v obravnavani zadevi, na Guide on Financial issues, ki so ga pripravile službe Komisije in nima pravne veljave. V izpodbijanem sklepu tudi ni upoštevano načelo dobrega upravljanja, ki Komisiji prepoveduje sprejetje obveznih aktov proti naslovnikom, ki temeljijo na nepopolnem in protislovnem poročilu revizorja, neodvisnega od Komisije.
3.
Tretji tožbeni razlog se nanaša na napačno razlago in uporabo člena II. 15. 2.c priloge II k GA CONTAIN in ICARGO.
—
Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da so bili svetovalci konzorcija IBI, v zvezi s katerimi so bili zavrnjeni posredni stroški, strokovnjaki, ki niso bili zaposleni pri nobenem subjektu, ampak so bili self-employed. Torej ne spadajo v nobenega od primerov, v katerih odstavek 2.c zadevnih določb izključuje možnost povračila stroškov. Če svetovalci konzorcija IBI, ki delajo od doma, ne spadajo v nobenega od teh izjemnih primerov, za njih velja splošno pravilo, to je, da za njihove neposredne stroške velja pravilo 60 % flat rate.
4.
Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev jezikovne ureditve, ki velja v Evropski uniji.
—
V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da sta tako revizijsko poročilo in sklep tožeče stranke o potrditvi tega poročila sestavljena v angleškem jeziku, to je jeziku, ki je drugačen kot je nacionalni jezik konzorcija IBI. Torej je s tem kršen člen 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 1 z dne 15. aprila 1958, ki določa jezikovno ureditev Evropske gospodarske skupnosti.
5.
Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela dobrega upravljanja z vidika neobstoja skrbnosti in pozornosti pri preučitvi zadeve.
—
Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da v primeru, v katerem Komisija zunanjemu revizorju naloži, naj preuči računovodsko pravilnost projektov, obveznost skrbnosti preloži na revizorja. Poleg tega, ko prejme revizijsko poročilo, načelo dobrega upravljanja Komisiji nalaga posebno skrbnost pri preučitvi tega poročila in mora po potrebi ukrepati tako, da spremeni vsebino poročila. Komisija pa naj bi kršila to obveznost skrbnosti.
Full & Egal Universal Law Academy