10.4.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 112/47
Tožba, vložena 17. februarja 2017 – JPMorgan Chase in drugi/Komisija
(Zadeva T-106/17)
(2017/C 112/66)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeče stranke: JPMorgan Chase & Co. (New York, New York, Združene države), JPMorgan Chase Bank, National Association (Columbus, Ohio, Združene države), J.P. Morgan Services LLP (London, Združeno kraljestvo) (zastopniki: D. Rose, QC, J. Boyd, M. Lester, D. Piccinin in D. Heaton, Barristers, ter B. Tormey, N. French, N. Frey in D. Das, Solicitors)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:
—
razglasi Sklep Evropske komisije C(2016) 8530 final v zadevi AT.39914 – Evrski obrestni izvedeni finančni instrumenti – (v nadaljevanju: Sklep) z dne 7. decembra 2016 za ničen v delu, v katerem se nanaša na tožeče stranke;
—
podredno, zmanjša globo, ki je bila naložena tožečim strankam;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov tožečih strank.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo šest tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: Komisija ni dokazala, da je bil namen ravnanja tožečih strank manipulacija zapadlosti obrestnih mer EURIBOR oziroma obrestnih mer EONIA (normne obrestne mere); iz dokazov je razvidno, da tožeče stranke niso uresničevale katerih koli protikonkurenčnih ciljev v smislu člena 101(1) PDEU in člena 53(1) Sporazuma EGP (v nadaljevanju: člen 101).
2.
Drugi tožbeni razlog: poleg tega ali podredno, Komisija je napačno uporabila pravo, ko je ugotovila, da je cilj domnevne manipulacije obrestnih mer EURIBOR oziroma obrestnih mer EONIA preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v smislu člena 101.
3.
Tretji tožbeni razlog: v izpodbijanem sklepu v razmerju do tožečih strank niso ugotovljeni nobeni drugi protikonkurenčni cilji od manipulacije obrestnih mer EURIBOR oziroma obrestnih mer EONIA in Komisija sedaj v razmerju do njih ne more uveljavljati ali ugotoviti nobenih takih drugih ciljev.
4.
Četrti tožbeni razlog: podredno, Komisija ni dokazala, da so tožeče stranke sodelovale pri enotni in trajajoči kršitvi. Natančneje, z ravnanjem, za katerega je Komisija ugotovila, da krši člen 101, se ni dosegal enoten cilj; podredno tožeče stranke niso vedele za kršitveno ravnanje preostalih subjektov in ga niso mogle razumno predvideti; in podredno, tožeče stranke s svojim ravnanjem niso želele prispevati k skupnemu načrtu, s katerim bi se dosegal protikonkurenčni cilj.
5.
Peti tožbeni razlog: Komisija je s tem, ko je zanje prejudicirala zadevo z načinom uporabe „hibridnega“ postopka poravnave in vnaprej obsojajočimi izjavami Komisarja J. Almunie, ravnala v nasprotju s temeljnimi načeli prava Unije, dobrim upravljanjem, domnevo nedolžnosti in pravico tožečih strank do obrambe.
6.
Šesti tožbeni razlog: poleg tega in podredno, Komisija je z več vidikov napačno izračunala globo, ki je bila naložena tožečim strankam, in Sodišče jo naj zmanjša. Komisija (a) bi morala uporabiti višje olajševalne in nižje oteževalne popravke ter nižji „vstopni pribitek“, da bi se odražala vloga tožečih strank, ki je obrobna in drugačna, kot jo je ugotovila Komisija; (b) za vse subjekte ni uporabila iste metode za izračun vrednosti prodaje, zaradi česar so bile tožeče stranke brez objektivne utemeljitve obravnavane manj ugodno; (c) bi morala uporabiti znatnejše zmanjšanje glede na zneske gotovinskih prejemkov tožečih strank, da bi se odražala njihova relativna gospodarska moč; in (d) pri izračunih vrednosti prodaje ne bi smela upoštevati prodaje z obrestno mero EONIA.
Full & Egal Universal Law Academy