29.5.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 168/30
Tožba, vložena 31. marca 2017 – Printeos/Komisija
(Zadeva T-201/17)
(2017/C 168/39)
Jezik postopka: španščina
Stranki
Tožeča stranka: Printeos, SA (Alcalá de Henares, Španija) (zastopnika: H. Brokelmann in P. Martínez Lage Sobredo, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Komisiji na podlagi člena 266, prvi odstavek, PDEU in, podredno, na podlagi členov 268, prvi odstavek, 268 in 340, tretji odstavek, PDEU ter člena 41(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah naloži plačilo:
a)
denarne odškodnine v višini kompenzacijskih obresti, in sicer 4 729 000 EUR, po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v operacijah refinanciranja, povečani za dve odstotni točki, za obdobje od 9. marca 2015 do 1. februarja 2017, kar znaša 184 592,95 EUR, oziroma po obrestni meri, ki jo Splošno sodišče šteje za primerno; in
b)
zamudnih obresti na znesek kompenzacijskih obresti, ki izhaja iz prejšnjega odstavka, za obdobje od 1. februarja 2017 do datuma, ko Komisija dejansko plača znesek, predlagan v prejšnjem odstavku, v skladu s sodbo, s katero bo morda ugodeno tej tožbi, po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v operacijah refinanciranja, povečani za tri odstotne točke in pol, oziroma po obrestni meri, ki jo Splošno sodišče šteje za primerno.
—
Podredno naj v skladu s členom 263 PDEU razglasi ničnost odločbe Komisije z dne 26. januarja 2017, na podlagi katere je Komisija vrnila zgolj znesek plačila glavnice globe, ki jo je tožeča stranka neupravičeno plačala v skladu s sklepom „Ovojnice“, brez vsakršnih obresti.
—
Komisiji naj vsekakor naloži plačilo stroškov tega postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka je v tej zadevi primarno vložila odškodninsko tožbo, v okviru katere predlaga, naj se ji dodeli denarna odškodnina v višini obresti, ki bi ji jih morala plačati Komisija ob vračilu glavnice globe, ki je bila neupravičeno plačana na podlagi Sklepa Komisije C(2014) 9295 final z dne 10. decembra 2014 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGS (zadeva AT.39780 – Envelopes) (sklep „Ovojnice“), potem ko je bil ta sklep s sodbo Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2016 v zadevi T-95/15, Printeos S.A. in drugi/Komisija (sodba „Printeos“) razglašen za ničnega. Tožeča stranka podredno predlaga, naj se razglasi ničnost odločbe Komisije z dne 26. januarja 2017, s katero je bila zavrnjena njena zahteva v zvezi s plačilom navedenih obresti.
1.
Tožeča stranka v utemeljitev odškodninske tožbe navaja, da njena zahteva glede denarne odškodnine temelji na členu 266, prvi odstavek, PDEU, ker Komisija zgoraj navedene sodbe „Printeos“ ni izvršila popolnoma, saj ji ni plačala ustreznih obresti; zahteva temelji, podredno, na členu 266, drugi odstavek, in členu 340, drugi odstavek, PDEU ter členu 41(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zaradi škode, ki je nastala zaradi sklepa „Ovojnice“ in zaradi nepopolne izvršitve sodbe „Printeos“.
V zvezi s tem zatrjuje, da je bilo nezakonito ravnanje Komisije brez pravne podlage, ker je bila Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 145), na katero se je Komisija sklicevala v odločbi z dne 26. januarja 2017, že razveljavljena, in ker je treba šteti, da je Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL 2012, L 362, str. 1) v nasprotju s členoma 266 in 340 PDEU ter s členoma 41(3) in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
2.
Tožeča stranka v utemeljitev podrednega predloga za razglasitev ničnosti trdi, da odločba Komisije z dne 26. januarja 2017 temelji na pravni podlagi, ki je bila razveljavljena, ki je ni bilo mogoče uporabiti in ki bi se morala vsekakor šteti za nezakonito, pri čemer v zvezi s tem vlaga tudi ugovor nezakonitosti.
Full & Egal Universal Law Academy