2.10.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 330/15
Tožba, vložena 4. avgusta 2017 – Sánchez del Valle in Calatrava Real State 2015/Komisija in SRB
(Zadeva T-497/17)
(2017/C 330/20)
Jezik postopka: španščina
Stranke
Tožeči stranka: Manuel Alfonso Sánchez del Valle (Madrid, Španija) in Calatrava Real State 2015, SL (Madrid) (zastopniki: B. Gutiérrez de la Roza Pérez, P. Rubio Escobar, R. Ruiz de la Torre Esporrín in B. Fernández García, odvetniki)
Toženi stranki: Evropska komisija in Enotni odbor za reševanje
Predlogi
Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
—
sklep Enotnega odbora za reševanje (SRB/EES/2017/08), ki je bil sprejet na njegovem izvršilnem odboru dne 7. junija 2017 in s katerim je bila sprejeta shema za reševanje družbe Banco Popular Español S.A. razveljavi;
—
sklep Evropske komisije (EU) 2017/1246 z dne 7. junija 2017 o odobritvi sheme za reševanje za Banco Popular Español S.A. razveljavi in
—
plačilo stroškov naloži toženima strankama in intervenientom v podporo vseh ali dela njunih predlogov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata enajst tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: neobrazložitev ali nezadostna obrazložitev izpodbijanega sklepa, zaradi česar sta kršena člena 41(2) in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 20(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014, ker poštenega, preudarnega in realnega vrednotenja sredstev in obveznosti družbe Banco Popular ni opravila neodvisna oseba pred odločitvijo o reševanju.
3.
Kršitev člena 18(1)(a) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 v povezavi z njenim členom 18(4)(c), ker izpodbijana sklepa določata reševanje družbe Banco Popular, čeprav 6. junija 2017 ta bančni subjekt ni imel težav v zvezi s solventnostjo, njegove likvidnostne težave pa so bile začasne.
4.
Kršitev člena 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014, ker izpodbijana sklepa določata reševanje družbe Banco Popular, čeprav je bilo mogoče razumno pričakovati, da bi lahko ukrep zasebnega sektorja v razumnem času preprečil propad subjekta.
5.
Kršitev člena 14(2) Uredbe (EU) št. 806/2014, ker ni šlo za to, da se čim bolj zmanjšajo stroški reševanja in prepreči zniževanje vrednosti, razen če je to potrebno za uresničitev ciljev reševanja.
6.
Kršitev člena 22 Uredbe (EU) št. 806/2014, ker izpodbijana sklepa nista premišljena in niso bili sprejeti instrumenti reševanja, ki so alternativa prodaji družbe in so našteti v odstavku 2 tega člena, v skladu z okoliščinami iz odstavka 3.
7.
Kršitev člena 15(1)(g) Uredbe (EU) št. 806/2014, ker bi delničarji morali prejeti več, kot bi prejeli v primeru stečaja.
8.
Kršitev člena 29 Uredbe (EU) št. 806/2014.
9.
Kršitev lastninske pravice in s tem člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
10.
Kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker delničarjem ni bila omogočena obramba.
11.
Kršitev pravice delničarjev in drugih imetnikov vrednostnih papirjev, vključenih v okvir uporabe ukrepa odpisa in konverzije, da podajo izjavo pred sprejetjem posamičnega ukrepa odpisa njihovega premoženja, ki nanje vpliva negativno.