11.11.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 383/16
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 11. septembra 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Caseificio Sociale San Rocco Soc. coop. arl in drugi/Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA), Regione Veneto
(Zadeva C-46/18) (1)
(Predhodno odločanje - Sektor mleka in mlečnih izdelkov - Kvote - Dodatna dajatev - Uredba (EGS) št. 3950/92 - Člen 2 - Pobiranje dajatve s strani odkupovalca - Oddaje, ki presegajo referenčne količine, ki so na voljo proizvajalcem - Znesek cene mleka - Obvezna uporaba odtegljaja - Vračilo preplačila zneska dajatve - Uredba (ES) št. 1392/2001 - Člen 9 - Odkupovalec - Nespoštovanje obveznosti plačila dodatne dajatve - Proizvajalci - Nespoštovanje obveznosti mesečnega plačila - Varstvo zaupanja v pravo)
(2019/C 383/15)
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Consiglio di Stato
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Caseificio Sociale San Rocco Soc. coop. arl, S.s. Franco e Maurizio Artuso, Claudio Matteazzi, Roberto Tellatin, Sebastiano Bolzon
Toženi stranki: Agenzia per le Erogazioni in Agricoltura (AGEA), Regione Veneto
Izrek
1.
Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1256/1999 z dne 17. maja 1999, je treba razlagati tako, da ugotovitev nezdružljivosti nacionalne zakonodaje – ki ureja načine pobiranja dodatne dajatve s strani odkupovalca od proizvajalcev – s to določbo ne pomeni, da proizvajalci, za katere velja ta zakonodaja, niso več dolžni plačati te dajatve.
2.
Člen 2(4) Uredbe št. 3950/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1256/1999, v povezavi s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 1392/2001 z dne 9. julija 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe št. 3950/92 je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da morajo imeti pri vračilu preplačila dodatne dajatve prednost proizvajalci, ki so na podlagi določbe nacionalnega prava, ki ni v skladu s členom 2(2) Uredbe št. 3950/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1256/1999, izpolnili svojo obveznost mesečnega plačila.
3.
Načelo varstva zaupanja v pravo je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, znesek dodatne dajatve, ki jo morajo plačati proizvajalci, ki niso izpolnili z veljavno nacionalno zakonodajo določene obveznosti mesečnega plačila dajatve, ponovno izračuna.
(1) UL C 142, 23.4.2018.