11.11.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 383/30
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 5. septembra 2019 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Vilniaus apygardos administracinis teismas – Litva) – AW, BV, CU, DT/Lietuvos valstybė, ki jo zastopajo Lietuvos Respublikos ryšių reguliavimo tarnyba, Bendrasis pagalbos centras in Lietuvos Respublikos vidaus reikalų ministerija
(Zadeva C-417/18) (1)
(Predhodno odločanje - Direktiva 2002/22/ES - Univerzalna storitev ter pravice uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami - Člen 26(5) - Enotna evropska številka za klic v sili - Dajanje na voljo informacij o lokaciji kličočega)
(2019/C 383/32)
Jezik postopka: litovščina
Predložitveno sodišče
Vilniaus apygardos administracinis teismas
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: AW, BV, CU, DT
Tožena stranka: Lietuvos valstybė, ki jo zastopajo Lietuvos Respublikos ryšių reguliavimo tarnyba, Bendrasis pagalbos centras in Lietuvos Respublikos vidaus reikalų ministerija
Izrek
1.
Člen 26(5) Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, je treba razlagati tako, da državam članicam nalaga obveznost, da zagotovijo – kolikor je to tehnično izvedljivo – da zadevna podjetja organu, ki je odgovoren za klice v sili na enotno evropsko številko za klic v sili „112“, brezplačno dajo na voljo informacije o lokaciji kličočega, takoj ko navedeni organ sprejme klic, tudi če je bil klic opravljen z mobilnega telefona brez kartice SIM.
2.
Člen 26(5) Direktive 2002/22, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136, je treba razlagati tako, da daje državam članicam polje proste presoje pri opredelitvi meril glede natančnosti in zanesljivosti informacij o lokaciji kličočega na enotno evropsko številko za klic v sili „112“, vendar ob pojasnilu, da morajo merila, ki jih opredelijo, zagotoviti – kolikor je to tehnično izvedljivo – določitev lokacije kličočega tako zanesljivo in natančno, da mu lahko dežurne službe koristno pridejo na pomoč, kar mora presoditi predložitveno sodišče.
3.
Pravo Unije je treba razlagati tako, da če se v skladu z nacionalnim pravom države članice obstoj posredne vzročne zveze med nezakonitostjo, ki so jo storili nacionalni organi, in škodo, ki jo je utrpel posameznik, šteje kot zadosten za uveljavljanje odgovornosti države, je treba tako posredno vzročno zvezo med kršitvijo prava Unije, ki jo je mogoče pripisati tej državi članici, in škodo, ki jo je utrpel posameznik, prav tako šteti za zadostno za uveljavljanje odgovornosti navedene države članice za to kršitev prava Unije.
(1) UL C 352, 1.10.2018.