23.4.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 142/22
Pritožba, ki jo je Marine Harvest ASA vložila 5. januarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 26. oktobra 2017 v zadevi T-704/14, Marine Harvest ASA/Evropska komisija
(Zadeva C-10/18 P)
(2018/C 142/30)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnica: Marine Harvest ASA (zastopnik: R. Subiotto, QC)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
sodbo Splošnega sodišča v celoti ali delno razveljavi;
—
razglasi za ničen sklep Komisije z dne 23. julija 2014, ali, podredno, odpravi globe, ki so bile naložene pritožnici na podlagi sklepa, ali, še bolj podredno, bistveno zniža globe, ki so pritožnici naložene na podlagi sklepa;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov zastopnika pritožnice in drugih stroškov, ki so nastali v zvezi s to pritožbo in v postopku pred Splošnim sodiščem;
—
po potrebi, zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje v skladu s sodbo Sodišča;
—
sprejme vse druge ustrezne ukrepe.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.
1.
Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom v bistvu trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker v tej zadevi ni uporabilo člena 7(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 (1) (v nadaljevanju: Uredba ES o združitvah).
a.
Prvič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri razlagi pojma „ena sama koncentracija“, zlasti ker je uvodno izjavo 20 Uredbe ES o združitvah zavrnilo kot temelj za razlago namena zakonodajalca EU, da se kot „ena sama koncentracija“ obravnavajo vse transakcije, ki „jih povezuje določen pogoj“.
b.
Drugič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo pri razlagi pomena člena 7(2) Uredbe ES o združitvah.
2.
Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem da je izreklo dve kazni za isto ravnanje.
a.
S sodbo je bilo kršeno načelo ne bis in idem, ker je bila družba Marine Harvest dvakrat kaznovana za nakup lastniškega deleža g. Maleka: enkrat 10 milijonov EUR na podlagi člena 14(2)(a) Uredbe ES o združitvah, ker naj bi domnevno izvajal koncentracijo pred priglasitvijo (domnevna kršitev člena 4(1) Uredbe ES o združitvah) ter nato še 10 milijonov EUR na podlagi člena 14(2)(b) Uredbe ES o združitvah zaradi domnevnega izvajanja koncentracije pred preverjanjem združljivosti s skupnim trgom (domnevna kršitev člena 7(1) Uredbe ES o združitvah).
b.
Podredno, s sodbo je bilo kršeno načelo izravnave, ker v njej pri določitvi druge kazni ni upoštevana prva kazen.
c.
Še bolj podredno, v sodbi je bilo napačno uporabljeno pravo, ker ni bilo upoštevano načelo istočasnih kršitev: domnevna kršitev obveznosti priglasitve iz člena 4(1) je bila bolj specifično kaznivo dejanje in je zato zajemala domnevno kršitev obveznosti mirovanja iz člena 7(1) Uredbe ES o združitvah, ki je bila bolj splošna kršitev.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40).
Full & Egal Universal Law Academy