23.4.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 142/23
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (Madžarska) 8. januarja 2018 – Sole-Mizo Zrt./Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága
(Zadeva C-13/18)
(2018/C 142/31)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Sole-Mizo Zrt.
Tožena stranka: Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je z določbami prava Skupnosti, z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV) (upoštevanje pri tem zlasti člen 183) ter z načeli učinkovitosti, neposrednega učinka in enakovrednosti skladna tista sodna praksa države članice, pri kateri se pri presoji zadevnih določb o zamudnih obrestih predpostavlja, da nacionalni davčni organ ni zagrešil kršitve (opustitve) – torej, da ni prišel v zamudo glede nepovratnega dela davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) […], ki ustreza neplačanim pridobitvam davčnih zavezancev – saj je v času sprejetja odločbe nacionalnega davčnega organa veljala nacionalna ureditev, ki je kršila pravo Skupnosti, Sodišče pa je šele kasneje presodilo, da pogoj, ki ga ta ureditev določa, ni skladen s pravom Skupnosti?
2.
Ali je s pravom Skupnosti, še zlasti z določbami Direktive o DDV (upoštevanje pri tem zlasti člen 183), z načeli enakovrednosti, učinkovitosti in sorazmernosti skladna tista sodna praksa države članice, ki pri presoji zadevnih določb o zamudnih obrestih razlikuje med tem, ali davčni organ davka ni vrnil ob upoštevanju veljavnih nacionalnih določb – ki so poleg tega kršile pravo Skupnosti – ali pa tega ni storil ob kršitvi teh določb, in ki določa dve možni obdobji za višino zapadlih obresti na DDV, katerega vrnitve ni bilo mogoče zahtevati v razumnem roku zaradi pogoja v nacionalnem pravu, za katerega je Sodišče ugotovilo, da nasprotuje pravu Unije, pri čemer
—
imajo davčni zavezanci v prvem obdobju pravico prejeti le zamudne obresti, ki ustrezajo osnovni obrestni meri centralne banke, saj ker je takrat še veljala madžarska ureditev, ki je nasprotovala pravu Skupnosti, madžarski davčni organi s tem, ko niso odobrili plačila DDV iz računov v razumnem roku, niso ravnali nezakonito, medtem ko
—
je v drugem obdobju treba plačati obresti, ki ustrezajo dvojni osnovni obrestni meri centralne banke – ki se poleg tega v pravni ureditvi zadevne države članice uporablja za zamudo – vendar le za zapoznela plačila zamudnih obresti, ki zadevajo prvo obdobje?
3.
Ali je treba člen 183 Direktive o DDV razlagati tako, da načelo enakovrednosti nasprotuje tisti praksi države članice, na podlagi katere davčni organ za nepovrnjen DDV plača le obresti, ki ustrezajo osnovni (navadni) obrestni meri centralne banke, če gre za kršitev prava Unije, če pa je prišlo do kršitve nacionalnega prava, plača obresti v višini dvojne osnovne obrestne mere centralne banke?
(1) UL 2006, L 347, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy