3.9.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 311/6
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Székesfehérvári Törvényszék (Madžarska) 5. junija 2018 – Hochtief AG/Fővárosi Törvényszék
(Zadeva C-362/18)
(2018/C 311/06)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Székesfehérvári Törvényszék
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Hochtief AG
Tožena stranka: Fővárosi Törvényszék
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je treba osnovna načela in pravila prava Unije (natančneje člen 4(3) PEU in zahtevo po enotni razlagi), kot jih je razložilo Sodišče, zlasti v sodbi v zadevi Köbler, razlagati tako, da ugotovitev odgovornosti sodišča države članice, ki odloča o zadevi na zadnji stopnji, zaradi sodbe, ki krši pravo Unije, lahko temelji izključno na nacionalnem pravu ali na merilih, določenih z nacionalnim pravom? Če je odgovor nikalen, ali je treba osnovna načela in določbe prava Unije, zlasti tri merila, ki jih je Sodišče opredelilo v zadevi Köbler za ugotovitev odgovornosti „države“, razlagati tako, da je treba izpolnjevanje zahtev za odgovornost države članice zaradi kršitve prava Unije s strani sodišč zadevne države presojati na podlagi nacionalnega prava?
2.
Ali je treba pravila in osnovna načela prava Unije (natančneje člen 4(3) PEU in zahtevo po učinkovitem pravnem varstvu), zlasti sodbe Sodišča v zvezi z odgovornostjo države članice, med drugim v zadevah Francovich in drugi, Brasserie du pêcheur in Factortame ter Köbler, razlagati tako, da pravnomočnost sodb, s katerimi se krši pravo Unije in ki so jih izdala sodišča države članice, ki odločajo na zadnji stopnji, izključuje, da bi se ugotovila odgovornost države članice za škodo?
3.
Ali je treba načeli „učinkovitosti“ in enakovrednosti, ki ju določajo direktive 89/665/ES (1), 92/13/ES (2) in 2007/66/ES (3) ter sodbe Sodišča v zadevah Kühne & Heitz, Kapferer, Impresa Pizzarotti in Transportes Urbanos y Servicios Generales razlagati tako, da se v okviru postopka revizije stranka ne more več sklicevati na presoje iz sodbe Sodišča, ki je bila izdana v postopku sprejetja predhodne odločbe, ki ga je sprožilo drugostopenjsko sodišče, ob upoštevanju, da se v postopku v glavni stvari te presoje niso upoštevale, še zlasti pa v primeru, ko zadnjestopenjsko sodišče države članice, ki obravnava zadevo, zavrne kasacijsko pritožbo zoper sodbo v postopku v glavni stvari zato, ker se stranka ni pravočasno sklicevala na presoje iz sodbe Sodišča?
4.
Ali je treba direktive, navedene v tretjem vprašanju za predhodno odločanje, sodno prakso, ki izhaja zlasti iz sodb Impresa Pizzarotti (C-213/13), Kapferer (C-234/04), Kühne & Heitz (C-453/00) in Transportes Urbanos y Servicios Generales (C-118/08) ter se nanaša na dopustnost zahtevka za revizijo, in osnovna načela, ki jih je določilo Sodišče v zadevah C-470/99, C-327/00 in C-241/06 glede rokov, ki jih določa nacionalna zakonodaja v postopkih javnega naročanja, razlagati tako, da nacionalna sodišča ravnajo pravilno, če zato, ker se stranka nanjo ni sklicevala pravočasno v postopku na drugi stopnji, ne upoštevajo sodbe Sodišča, ki je bila izdana na podlagi predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki jo je vložilo drugostopenjsko sodišče, ki je obravnavalo zadevo, ali sodbe Sodišča, ki do postopka pred sodiščem druge stopnje ni bila na voljo v jezikovni različici uradnega jezika države članice, in če kljub temu zavržejo kot nedopusten zahtevek za revizijo, ki ga je vložila stranka in se pri tem oprla na sodbe Sodišča, pri čemer te sodbe ta sodišča ne upoštevajo, prav tako pa ne bi pomembnih dejstev iz teh sodb?
5.
Ali je treba direktive, navedene v tretjem vprašanju za predhodno odločanje, in sodno prakso, ki izhaja zlasti iz sodb Impresa Pizzarotti (C-213/13), Kapferer (C-234/04), Kühne & Heitz (C-453/00) in Transportes Urbanos y Servicios Generales (C-118/08), razlagati tako, da v primeru, da se stranka sklicuje na sodbo Sodišča v zadevi Kempter (C-2/06) – v skladu s katero se ni treba sklicevati na sodbe Sodišča, saj jih mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti – nacionalna sodišča ravnajo pravilno, če ne upoštevajo sodb Sodišča in sledijo nacionalnim postopkovnim pravilom ter v nasprotju s tem, kar je bilo odločeno v zadevi [Kempter], tako da se ta okoliščina niti ne omeni v odločbi, s katero se zaključi postopek, ali v njeni obrazložitvi in če zavržejo zahtevek za revizijo, ki ga je vložila ta stranka v postopku, ki se je pri tem oprla na sodbe Sodišča, na katere se je sklicevala, ne da bi jih upoštevala, prav tako pa ne bi upoštevala pomembnih dejstev iz teh sodb?
6.
Ali je treba zahtevo po dovolj hudi kršitvi, določeni v sodbah Köbler in Traghetti del Mediterraneo, razlagati tako, da ne gre za tako kršitev, če sodišče, ki odloča na zadnji stopnji in ki očitno odloči v nasprotju z ustaljeno in zelo podrobno navedeno sodno prakso Sodišča – celo z utemeljitvijo v različnih pravnih mnenjih – zavrže zahtevek za revizijo, ne da bi se nanjo sklicevalo niti obrazložilo svoje sodne odločbe v luči prava Unije in očitno niti ne preuči niti ne omeni potrebe po predložitvi zadeve Sodišču, čeprav se je v utemeljitev te potrebe podrobno navedla upoštevna sodna praksa Sodišča? Ali mora nacionalno sodišče, ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi CILFIT (C-283/81), utemeljiti svojo odločitev, da bo zavrglo zahtevek za revizijo kot nedopusten, če se s tem oddalji od ustaljene in zavezujoče pravne razlage Sodišča ter odloči, da ne bo vložilo predloga za predhodno odločanje, ne da bi to kakor koli obrazložilo?
7.
Ali je treba načeli učinkovitega pravnega varstva in enakovrednosti iz členov 19 in 4(3) PEU, svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, določeni v členu 49 PDEU, ter Direktivo Sveta 93/37/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil za gradnje ter direktive 89/665/EGS, 92/13/EGS in 2007/66/ES razlagati tako, da [ne nasprotujejo] temu, da pristojni organi in sodišča z očitnim neupoštevanjem prava Unije, ki se uporabi, po vrsti zavračajo pravna sredstva, ki jih je vložila tožeča stranka, ker ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, z drugimi besedami pravna sredstva, za katera je treba po potrebi pripraviti številne dokumente, pri čemer je treba vložiti veliko časa in denarja, oziroma sodelovati na obravnavah, in temu, da upoštevna zakonodaja tožeči stranki preprečuje, da bi od sodišča zahtevala odškodnino za škodo, ki jo je utrpela zaradi nezakonitih ukrepov, čeprav je gotovo, da teoretično obstaja možnost ugotovitve odgovornosti za škodo, povzročeno pri opravljanju sodnih funkcij?
8.
Ali je treba načela, določena v sodbah Köbler, Traghetti del Mediterraneo in San Giorgio razlagati tako, da ni mogoče zahtevati odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi dejstva, da sodišče države članice, ki odloča na zadnji stopnji, v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Sodišča ni dopustilo revizije postopka, ki jo je pravočasno zahtevala stranka in v okviru katere bi lahko zahtevala odškodnino za povzročene stroške?
9.
Če je v skladu z nacionalnim pravom treba dopustiti revizijo postopka zaradi obstoja nove odločbe ustavnega sodišča in zaradi vzpostavitve skladnosti z ustavo, ali je treba ob upoštevanju načela enakovrednosti in vsebine sodbe Sodišča v zadevi Transportes Urbanos y Servicios Generales (C-118/08) dopustiti tudi postopek revizije v primeru, ko se v postopku v glavni stvari s sklicevanjem na določbe nacionalnega prava glede postopkovnih rokov ni upoštevalo sodbe Sodišča, predhodno izdane v drugi zadevi, sodbe Sodišča na zahtevo sodišča, ki je obravnavalo postopek v glavni stvari, in upoštevnih dejstev iz teh sodb?
(1) Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246).
(2) Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 315).
(3) Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL 2007, L 335, str. 31).
Full & Egal Universal Law Academy