26.3.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 112/40
Tožba, vložena 31. januarja 2018 – Nemčija/Komisija
(Zadeva T-53/18)
(2018/C 112/51)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: T. Henze in J. Möller ter M. Winkelmüller, F. van Schewick in M. Kottmann, odvetniki)
Tožena stranka: Komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Sklep Komisije (EU) 2017/1995 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi v Uradnem listu Evropske unije sklica na harmonizirani standard EN 13341:2005 + A1:2011 o plastomernih stabilnih posodah za nadzemno skladiščenje kurilnega olja, kerozina in dizelskih pogonskih goriv v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2017, L 288, str. 36) razglasi za ničen,
—
Sklep Komisije (EU) 2017/1996 z dne 6. novembra 2017 o ohranitvi sklica na harmonizirani standard EN 12285-2:2005 o jeklenih rezervoarjih, izdelanih v delavnici, v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije (UL 2017, L 288, str. 39) razglasi za ničen, in
—
Komisiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da izpodbijana sklepa kršita obveznost obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU. Izpodbijana sklepa ne zavzemata nobenega stališča glede osrednjega vprašanja v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 305/2011 (1) glede tega ali sta zadevna harmonizirana standarda skladna z zadevnim mandatom in ali je na podlagi standardov mogoče zagotoviti izpolnitev osnovnih zahtev za gradbena dela. Posledično niti tožeča stranka niti Splošno sodišče ne moreta presoditi na katere bistvene pravne in dejanske preudarke se je oprla tožena stranka.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev materialno pravnih predpisov Uredbe (EU) št. 305/2011
—
Prvič, izpodbijana sklepa kršita člen 17(5), prvi in drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 305/2011. Tožena stranka v nasprotju s temi določbami ni preučila obsega, v katerem ti harmonizirani standardi ustrezajo zadevnim mandatom. Posledično ni ugotovila, da skladnost dejansko ne obstaja.
—
Drugič, izpodbijana sklepa kršita člen 18(2), v povezavi s členom 17(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 305/2011. Tožena stranka ni upoštevala okoliščine, da izpodbijana harmonizirana standarda ne vključujeta metod ali meril za presojo uspešnosti glede na bistvene značilnosti mehanske odpornosti in stabilnosti, kakor tudi natezne trdnosti in vzdržnosti rezervoarjev za uporabo v potresnih in poplavnih ravnicah, zajetih v obsegu standardov, in sta zato nepopolna glede treh bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, s tem pa ogrožata skladnost z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte.
—
Tretjič, tožena stranka je storila napako pri presoji s tem, da je kot nedopustno zavrnila zahtevo tožeče stranke, da v vsakem od primerov doda omejitev pri objavi sklicevanj za izpodbijana harmonizirana standarda, in s tem kršila člen 18(2) Uredbe (EU) št. 305/2011.
—
Nazadnje je tožena stranka pri sprejetju izpodbijanih sklepov storila še eno očitno napako pri presoji s tem, da je pri sprejetju izpodbijanih sklepov zavrnila podredno uveljavljano zahtevo tožeče stranke glede umika sklicevanja zadevnih standardov iz Uradnega lista Evropske unije, ob sklicevanju na možnost, ki jo imajo po mnenju Komisije države članice v zvezi z omejitvijo ali prepovedjo.
(1) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL 2011, L 88, str. 5).
Full & Egal Universal Law Academy