16.4.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 134/34
Tožba, vložena 19. februarja 2018 – Stamatopoulos/ENISA
(Zadeva T-99/18)
(2018/C 134/49)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Grigorios Stamatopoulos (Atene, Grčija) (zastopnik: S. Pappas, odvetnik)
Tožena stranka: European Union Agency for Network and Information Security (ENISA)
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
odločbo kadrovske službe ENISA z dne 25. julija 2017, s katero je bila zavrnjena prijava tožeče stranke za delovno mesto vodje enote za finance in javna naročila pri ENISA, ki je bilo objavljeno v razpisu prostega delovnega mesta „ENISA-TA16-AD-2017-03“, razglasi za nično, pri čemer naj navedena agencija oceno prijave tožeče stranke transparentno ponovi;
—
toženi stranki naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo tožeči stranki, ki jo je ta utrpela zaradi nezakonitosti izpodbijanega akta, v višini najmanj pet tisoč (5 000) EUR, in
—
toženi stranki naloži plačilo svojih stroškov in stroškov tožeče stranke v tem postopku.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1.
Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom trdi, da izpodbijani akt krši dolžnost obrazložitve, ki jo ima tožena stranka, saj zavrnitev prijave ni zadostno obrazložena. Čeprav je ENISA tožeči stranki posredovala njen rezultat za vsako izbirno merilo in njen skupni rezultat, je ocena vseh kandidatov temeljila na primerjavi, tako da so točke, dodeljene vsakemu kandidatu, izhajale iz take primerjalne analize. Tožeča stranka tako trdi, da glede na to, da ENISA s tem, da ji ni posredovala posamičnih razlogov za točke, ki so ji bile dodeljene na podlagi vsakega merila, vključno s primerjalnimi prednostmi uspešnih kandidatov, ki so napredovali v naslednjo fazo intervjujev in testov, ni navedla zadostne obrazložitve, ki bi tožeči stranki omogočila oceno, ali je akt, ki je zanjo neugoden, utemeljen in ali je primerno začeti postopek pred Splošnim sodiščem, Splošnemu sodišču pa presojo zakonitosti tega akta.
2.
Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom trdi, da je bila pri oceni njenih sposobnosti, ki jo je opravila izbirna komisija, storjena očitna napaka pri presoji, zlasti pri oceni teh izbirnih meril: „zelo dobre organizacijske sposobnosti, natančnost ter sposobnost analiziranja, združevanja in povzemanja zapletenih finančnih informacij“; „odlične pogajalske sposobnosti in sposobnosti reševanja problemov“; „jasna sposobnost upravljanja z ljudmi in konflikti“; „dobre ustne in pisne komunikacijske sposobnosti v angleščini“; ter „sposobnost ohranjanja učinkovitost ob veliki količini dela in trajnega spoštovanja rokov, ne glede na spremembe delovnega okolja“.
3.
Tožeča stranka s tretjim tožbenim razlogom zatrjuje, da izpodbijani akt krši načelo enakega obravnavanja in transparentnosti. Izbirna komisija je prag za napredovanje kandidatov v naslednji krog intervjujev in testov namreč določila arbitražno in nezakonito. Tožeča stranka trdi, da razpis prostega delovnega mesta ni vseboval nobenega pogoja glede tega, kdaj bo določen prag in katero merilo bo izbirna komisija upoštevala pri njegovi določitvi. Izbirna komisija tako ni nikoli predložila nobene obrazložitve glede tega, kako je določila višino praga, in je ta prag kandidatom posredovala šele po izvedbi ocene.
4.
Nazadnje, tožeča stranka glede na navedene nezakonitosti zahteva odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpela zaradi sodelovanja pri izkrivljenem in nezakonitem postopku ter zaradi nezadostne obrazložitve njene zavrnitve, kar je mogoče razumeti zgolj kot popolno nespoštovanje nje in njene pravice do pravičnega upravnega postopka.
Full & Egal Universal Law Academy