14.5.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 166/40
Tožba, vložena 15. marca 2018 – Lipitalia 2000 in Assograssi/Komisija
(Zadeva T-189/18)
(2018/C 166/52)
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Tožeči stranki: Lipitalia 2000 SpA (Torino, Italija), Assograssi – Associazione Nazionale Produttori Grassi e Proteine Animali (Buccinasco, Italija) (zastopnik: M. Moretto, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
—
ugotovi, da Evropska komisija ni izpolnila obveznosti na podlagi Uredbe št. 999/2001, Uredbe št. 178/2002 in Uredbe št. 1069/2009 ter splošnih načel prepovedi diskriminacije in sorazmernosti, ker regulativnemu odboru – v skladu s postopkom iz člena 5a Sklepa 1999/648/ES – ni posredovala v glasovanje osnutka ukrepov, katerega namen je bil ponovno preučiti prepoved izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo predelane živalske beljakovine prežvekovalcev, iz Priloge IV, poglavje V, oddelek E, točka 2, Uredbe št. 999/2001;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki trdita, da čeprav je Komisija s 1. julijem 2017 ponovno dovolila izvoz predelanih živalskih beljakovin (PŽB) prežvekovalcev, da bi upoštevala korenito izboljšanje epidemioloških razmer za BSE (Bovine Spongiform Encephalophaty) v Uniji, je izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo te PŽB prežvekovalcev, v Prilogi IV, poglavje V, oddelek E, točka 2, Uredbe št. 999/2001, še vedno nepojasnljivo prepovedan. Ta prepoved še naprej velja, čeprav so skoraj vse države članice zdaj že pridobile status držav z zanemarljivim tveganjem BSE in čeprav mednarodni standard, ki ga je določil OIE (mednarodni urad za kužne bolezni), ne vsebuje podobne prepovedi za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki izvirajo iz držav s tem statusom.
Tožeči stranki poleg tega menita, da Unija prepoveduje izvoz organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal (ki vsebujejo PŽB prežvekovalcev), tudi če izvirajo iz držav članic z zanemarljivim tveganjem, kar je v nasprotju z mednarodnim standardom, ki ga je določil OIE, dovoljuje pa prodajo teh izdelkov na njenem ozemlju. Še več: Unija naj bi celo dopuščala, da se iz tretjih držav, vključno z državami z nadzorovanim ali nejasnim tveganjem za BSE, uvaža PŽB, tudi prežvekovalcev, in izdelkov, ki jih vsebujejo, kot so organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal.
Škoda, ki gospodarskim subjektom Unije nastane zaradi prepovedi izvoza organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, ki vsebujejo PŽB prežvekovalcev, je ogromna.
Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata, da pravo Unije Komisiji nalaga obveznost ukrepanja za odpravo takega položaja.
Tožeči stranki se konkretneje sklicujeta na:
1.
Kršitev obveznosti Komisije na podlagi členov 7, 5(1) in (3), ter 43(4) Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi podrobnih pravil za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 32, str. 289) ter členov 5(3) in 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463).
2.
Kršitev obveznosti Komisije, da ukrepa v skladu z načeli prepovedi diskriminacije in sorazmernosti, člena 7(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 ter členov 23 in 24 Uredbe (ES) št. 999/2001.
Full & Egal Universal Law Academy