Zadeva T-371/18: Tožba, vložena 18. junija 2018 – Reiner Stemme Utility Air Systems/EASA
Tožba, vložena 18. junija 2018 – Reiner Stemme Utility Air Systems/EASA
(Zadeva T-371/18)
2018/C 276/90Jezik postopka: angleščinaStranki
Tožeča stranka: Reiner Stemme Utility Air Systems GmbH (Wildau, Nemčija) (zastopnika: O. Alexander in P. Stompfe, lawyers)
Tožena stranka: Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
razglasi za nično obtožnico – račun št. 90091554 z dne 28. aprila 2017, ki ga je izdala tožena stranka – v obliki odločbe odbora EASA za pritožbe z dne 19. aprila 2018;
—
ugotovi, da se Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 ( 1 ) z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, v tej zadevi ne uporablja;
—
do odločitve Sodišča začasno razveljavi račun št. 90091554 z dne 28. aprila 2017 in
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: Komisija je prekoračila svojo pristojnost za zaračunavanje davkov na področju varnosti v zračnem prometu
Tožeča stranka trdi, da so se „takse“ za letala iz kategorije od 2000 do 5700 kg dvignile na raven davkov zaradi „dramatičnega skoka“„pavšalne takse“ za več kot 1700 odstotkov. V tem posebnem primeru naj bi bila storitev, ki jo tožena stranka opravlja za državljane v zameno za „takse“, tako zanemarljiva (minimalna), da storitve tožene stranke ni mogoče šteti za povratno storitev, ampak za obdavčenje.
Vendar naj Komisija ne bi imela nikakršne pristojnosti za zaračunavanje davkov na področju varnosti zračnega prometa. Zato naj bi se z Uredbo Komisije (EU) št. 319/2014, ki določa pavšalno takso v višini 263800 EUR za certifikacijske naloge za letala, kakršno je letalo tožene stranke, in ki naj bi bila z dejanskimi nalogami, ki jih opravlja tožena stranka, pretežno nepovezana in naj torej ne bi upoštevala storitev, ki jih zagotavlja tožena stranka, kršilo načelo prenosa pristojnosti.
2.
Drugi tožbeni razlog: z izpodbijanim računom, kot je bil potrjen v izpodbijani odločbi, se krši člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
Tožeča stranka meni, da so bile takse, ki so bile zaračunane na podlagi Uredbe (EU) št. 319/2014 za navedene certifikacijske naloge, nesorazmerne s zasledovanim ciljem in naj bi se torej z njimi kršila svobodna gospodarska pobuda tožene stranke, ki ji je zagotovljena s členom 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
3.
Tretji tožbeni razlog: izpodbijani račun, kot je bil potrjen v izpodbijani odločbi, pomeni diskriminacijo in je torej v nasprotju s členom 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
Izpodbijani račun, ki ga je izdala tožena stranka na podlagi Uredbe (EU) št. 319/2014, naj ne bi bil v skladu z zahtevami iz člena 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj naj bi bila tožeča stranka v primerjavi z drugimi proizvajalci letal, ki želijo pridobiti tako certifikacijo, obravnavana drugače, čeprav naj bi bila v tem položaju potrebna enaka obravnava.
4.
Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 13(2) PEU
Tožeča stranka nazadnje trdi, da tožena stranka v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 319/2014 ni imela nikakršne diskrecije glede plačila takse za nalogo certifikacije. Nasprotno naj bi določila, kdaj mora biti taksa, ki jo je treba plačati, pavšalna in kdaj variabilna. Komisija naj bi s tem presegla svojo pristojnost, da sprejme uredbo in naj bi s tem kršila institucionalno ravnovesje Unije, kot je določeno v členu 13(2) PEU.
( 1 ) Uredba Komisije (EU) št. 319/2014 z dne 27. marca 2014 o taksah in pristojbinah, ki jih zaračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 593/2007 (UL 2014 L 93, str. 58).