7.1.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 4/30
Tožba, vložena 8. oktobra 2018 – Sammut/Parlament
(Zadeva T-608/18)
(2019/C 4/41)
Jezik postopka: malteščina
Stranki
Tožeča stranka: Mark Anthony Sammut (Foetz, Luksemburg) (zastopnik: P. Borg Olivier, odvetnik)
Tožena stranka: Evropski parlament
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
v skladu s členom 270 PDEU za nično razglasi odločbo Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2018, sprejeto na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, s katero je ta zavrnil pritožbo tožeče stranke, da se iz njenega ocenjevalnega poročila za leto 2016 odstrani izjava glede domnevne opustitve obvestitve Organa za imenovanja o njeni nameri objave knjige, naslovljene „L-Aqwa fl-Ewropa. Il-Panama papers u il-Poter“ [„Najboljši v Evropi. Panamski dokumenti in oblast“], v letu 2016 in zato,
—
razglasi za delno nično odločbo generalnega direktorja Generalnega direktorata za prevajanje z dne 4. januarja 2018; in zato,
—
odredi odstranitev te izjave iz ocenjevalnega poročila (točka 3 ki se nanaša na obnašanje tožeče stranke — Spoštovanje pravil in postopkov);
—
oceni škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi teh odločb;
—
toženi stranki naloži plačilo odškodnine za škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi teh odločb;
—
Organu za imenovanja naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog je kršitev člena 17a Kadrovskih predpisov, ker je namen tega člena varstvo temeljne pravice svobode izražanja, ki jo zagotavlja člen 10 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Poleg tega je treba najti ravnovesje med pravicami in obveznostmi, saj niso vse pravice absolutne.
2.
Drugi tožbeni razlog je napačna razlaga člena 17a Kadrovskih predpisov, saj se predmet knjige ne nanaša na „delo Unije“, zaradi česar tožeča stranka Organa za imenovanja ni bila dolžna vnaprej obvestiti o svoji nameri. Dikcija „zadeva v zvezi z“ pomeni in se nanaša na vsebino dokumenta, katerega predmet se mora navezovati.
3.
na „delo Unije“. To pomeni, da mora uradnik obvestiti Organ za imenovanja in pridobiti njegovo dovoljenje le, če se predmet besedila kakor koli navezuje na delo Unije. Obveznost Organa za imenovanja, ki iz tega izhaja, je da ozko in ne široko razlaga kaj je „delo Unije“. Poleg tega tožeča stranka navaja, da:
—
odločba ni bila obrazložena, saj temelji zgolj na mnenju, ne na dejstvih ali pravnih preudarkih;
—
obveznost, ki jo je naložil Organ za imenovanja, je bolj daljnosežna kot tista, ki je določena v Kadrovskih predpisih;
—
odločba temelji na nesorazmernem izvrševanju diskrecije;
—
se „zadeva v zvezi z delom Unije“ nanaša na kontekst, na katerega se lahko glede dela Unije sklepa iz drugih smernic;
—
v knjigi ni sklicevanja na njeno delo ali katero koli drugo delo Unije, zato tožeča stranka ni kršila svoje obveznosti zaupanja, lojalnosti in nepristranskosti do Unije;
—
iz sodne prakse Sodišča, zlasti sodbe z dne 6. marca 2001 (Connolly/Komisija (C-274/99 P, EU:C:2001:127, točke od 43 do 62) izhaja več upoštevnih elementov za presojo uporabe in izvajanja člena 17a Kadrovskih predpisov.
4.
Tretji tožbeni razlog temelji na nepremoženjski škodi, ki je tožeči stranki nastala zaradi odločbe, tako na njenem delovnem mestu kot v osebnem življenju in zaradi posledic, ki jih je ta imela za njeno literarno dejavnost. Zato je treba škodo oceniti in potem v zvezi s tem prisoditi odškodnino.