14.1.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 16/54
Tožba, vložena 29. oktobra 2018 – ZQ/Komisija
(Zadeva T-647/18)
(2019/C 16/65)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: ZQ (zastopnik: C. Cortese, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijane sklepe razglasi za nične in zlasti,
(a)
sklep organa za imenovanja z dne 15. decembra 2017, vpisan v ARES 18. decembra 2017, HR.E.2/AS/Ares (2017), o „Request for assistance D/374/17“ in o zavrnitvi navedene prošnje za pomoč;
(b)
če je potrebno, razglasi za ničen sklep organa za imenovanja o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke, N. R/187/18, HR.E.2/Ares (2018), z dne 19. julija 2018;
(c)
Komisiji naloži, naj plača odškodnino na škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi številnih nezakonitih dejanj, navedenih v izpodbijanem sklepu ali s katerimi je tesno povezan, v višini 1 000 000 EUR;
poleg tega naj
—
Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka izpodbija zavrnitev njene prošnje za pomoč s strani Komisije glede nadlegovanja, ki naj bi ga utrpela zaradi svoje spolne usmerjenosti.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji.
—
Tožeča stranka glede tega trdi, da je splošno gledano očitna napaka pri presoji razvidna iz vnaprejšnjega mnenja, izraženega v tem sklepu, da trditve tožeče stranke niso verodostojne, ker se nanašajo na zelo dolgo obdobje, v katerem tožeča stranka ni vložila nobene formalne pritožbe.
—
Obstoj vnaprejšnjega mnenja je poleg tega edina razlaga za to, da je organ za imenovanja iz okvira izpodbijanega sklepa izključil vrsto prijavljenih incidentov, glede katerih ni bilo opravljene nobene ocene.
—
Trditve tožeče stranke glede nadlegovanja, ki ga je domnevno utrpela, so bile hitro degradirane na običajne primere slabe organizacije ali običajnega spora na delovnem mestu.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev prava.
Tožeča stranka glede tega trdi:
(a)
uporaba napačne opredelitve pojma nadlegovanja, ki mora zajemati zlonamernost (animus nocendi) kršitelja;
(b)
uporaba dokaznega standarda, ki ne ustreza dokaznemu standardu, ki se zahteva s pravom, ki se uporablja (dokaz prima facie), ampak zahteva po dokazu onkraj razumnega dvoma, s katerim se ugotovijo dejstva in njihova nedvoumna pravna kvalifikacija;
(c)
uporaba očitno napačnega dokaznega standarda glede presoje verodostojnosti pritožb v zvezi s časom, ki je pretekel;
(d)
kršitev obveznosti samodejne izvedbe preiskave v primerih, v katerih so verodostojne trditve.
3.
Tretji tožbeni razlog: neobstoj ali neustrezna obrazložitev.
—
Tožeča stranka glede tega trdi, da tudi če se upošteva obrazložitev v sklepu o zavrnitvi pritožbe, v velikem delu izpodbijanega sklepa obrazložitev ni ustrezna.
Glede odškodninskega zahtevka tožeča stranka navaja, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa sodna praksa.