18.3.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 103/44
Tožba, vložena 14. decembra 2018 – Aquind/ACER
(Zadeva T-735/18)
(2019/C 103/60)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Aquind Ltd (Wallsend, Združeno kraljestvo) (zastopniki: S. Goldberg, E. White in C. Davis, Solicitors)
Tožena stranka: Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
za nično razglasi odločbo odbora za pritožbe pri toženi stranki A-001-2018 z dne 17. oktobra 2018 in odločbo tožene stranke 05/2018 z dne 19. junija 2018, ki jo prva potrjuje;
—
odloči o glavnih pravnih vprašanjih, ki izhajajo iz tožbe in ki se nanašajo na: (i) to, da sta tožena stranka in odbor za pritožbe pri toženi stranki napačno menila, da bi morala tožeča stranka najprej zaprositi za in pridobiti odločbo o čezmejni razporeditvi stroškov, preden je mogoče sprejeti odločbo iz člena 17 Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (četrti tožbeni razlog); in (ii) to, da tožena stranka in odbor za pritožbe pri toženi stranki nista upoštevala pravne nezmožnosti tožeče stranke, da upravlja predlagani povezovalni daljnovod v Franciji brez izvzetja (šesti tožbeni razlog);
—
odloči o vsakem od tožbenih razlogov posamično, da se preprečijo nadaljnji spori glede teh spornih razlogov, ko bo tožena stranka ponovno preučila zahtevo za izvzetje; in
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja devet razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog je, da je bila pri razlagi člena 17(1) Uredbe št. 714/2009 strojena napaka, tako da se je dovolila politična diskrecijska pravica toženi stranki pri presoji zahteve za izvzetje.
Glede na objektivna merila iz člena 17(1) Uredbe št. 714/2009 bi morala biti diskrecija tožene stranke omejena na preizkus, ali so ti pogoji izpolnjeni.
2.
Drugi tožbeni razlog je, da je bila pri razlagi Uredbe št. No 714/2009 storjena napaka zaradi stališča, da mora biti zahtevi za izvzetje ugodeno šele kot zadnje sredstvo.
Očitno je, da ni nobene podlage za stališče, da bi morala biti odobritev izvzetja zadnje sredstvo.
3.
Tretji tožbeni razlog je napaka pri presoji dokaznega bremena in dokaznega standarda, ki se zahtevata za odobritev izvzetja v skladu s členom 17(1) Uredbe št. 714/2009.
Zdi se, da je tožena stranka tožeči stranki naložila probatio diabolica.
4.
Četrti tožbeni razlog je, da sta bila storjena napaka pri razlagi razmerja med členom 17(1) Uredbe št. 714/2009 in členom 12 Uredbe (EU) No 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in posledičnim opiranjem na možnost, da povezovalni daljnovod tožeče stranke izpolnjuje pogoje za postopek čezmejne razporeditve stroškov, in niso bila upoštevana vprašanja, povezanih s takim postopkom.
—
Lahko ni pravilno, da se izvzetje lahko odobri šele potem, ko je bilo dokazano, da regulativna ureditev v skladu s členom 12 Uredbe št. 347/2013 ni na voljo. Ta ureditev bi morala biti prostovoljna in se ne bi uporabljala, če bi bilo odobreno izvzetje.
—
Pristop tožene stranke lahko ne bi upošteva tveganj, povezanih z nadaljnjo uporabo regulativne ureditve.
5.
Peti tožbeni razlog je, da sta bila kršena temeljno načelo pravne varnosti iz prava EU in varstvo legitimnih pričakovanj, ker je bilo zavrnjeno upoštevanje uveljavljenih precedensov pri določitvi pravilne razlage Uredbe št. 714/2009 in ker je bil sprejet radikalno drugačen pristop .
—
Tožeči stranki bi moralo biti omogočeno, da se sklicuje na regulativno prakso in načela pri presoji zahtev za izvzetje iz odločb Evropske komisije.
6.
Šesti tožbeni razlog je, da je bila pri uporabi člena 17(1)(b) Uredbe št. 714/2009 storjena napaka, ker niso bile upoštevane omejitve po francoskem pravu, ki se uporabljajo za ne-RTE nosilce projektov električnih povezovalnih daljnovodov v Franciji.
—
Ker francoske pravne omejitve niso bile ugotovljene za nezdružljive s pravom EU, bi jih tožena stranka morala upoštevati pri presoji, ali bo do naložbe prišlo brez izvzetja.
—
Ni nobene omejitve glede vrst tveganj, ki se lahko upoštevajo pri presoji izpolnjevanja pogoja iz člena 17(1)(b) Uredbe št. 714/2009.
7.
Sedmi tožbeni razlog je, da je bila storjena napaka pri uporabi člena 17(1)(b) Uredbe št. 714/2009, ker ni bila upoštevana potreba po dolgoročni gotovosti prihodka za zagotovitev financiranja povezovalnega daljnovoda tožeče stranke.
Tveganja v zvezi s projektom lahko odvrnejo potrebno financiranje. Vpliv tveganj na zmožnost tožeče stranke, da zagotovi financiranje, bi torej moral biti upoštevan.
8.
Osmi tožbeni razlog je, da je bila storjena napaka pri uporabi člena 17(1)(b) Uredbe št. 714/2009, ker ni bil upoštevan celovit vpliv posameznih tveganj v zvezi s povezovalnim daljnovodom tožeče stranke.
Celovit rezultat tveganj/nagrade narekuje, ali bo do naložbe prišlo. Zato analiza vsake vrste tveganja posamično ne more biti zadostna.
9.
Deveti tožbeni razlog je, da je odbor za pritožbe pri toženi stranki ni dovolj preizkusil odločbe tožeče stranke.
Odbor za pritožbe pri toženi stranki bi glede na obseg svojih pooblastil in resna vprašanja, ki jih je bilo treba obravnavati, moral uporabiti višjo raven preizkusa odločbe tožene stranke.
(1) Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL 2009, L 211, str. 15).
(2) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL 2013, L 115, str. 39).
Full & Egal Universal Law Academy