27.5.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 182/34
Tožba, vložena 20. marca 2019 – Kalai/Svet
(Zadeva T-178/19)
(2019/C 182/39)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Nader Kalai (Halifax, Kanada) (zastopnik: G. Karouni, odvetnik)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
v delu, v katerem se nanašata nanjo, razglasi ničnost teh aktov:
—
Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2019/87 z dne 21. januarja 2019 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji;
—
Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2019/85 z dne 21. januarja 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji;
—
Svetu naloži plačilo zneska 2.000.000,00 EUR iz naslova odškodnine za povračilo celotne povzročene škode;
—
Svetu naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov tožeče stranke ter si pridrži pravico do utemeljitve v postopku na podlagi člena 134 Poslovnika Splošnega sodišča, v skladu s katerim se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in poštenega sojenja. Tožeča stranka, ki se opira na člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter na člena 6 in 13 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na sodno prakso Sodišča, v zvezi s tem trdi, da bi morala biti zaslišana preden je Svet proti njej sprejel omejevalne ukrepe in da zato njena pravica do obrambe ni bila spoštovana.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 296, drugi odstavek, PDEU. Tožeča stranka Svetu očita, da je podal zgolj široke in splošne preudarke, ne da bi specifično in konkretno navedel razloge, iz katerih v okviru izvrševanja svoje diskrecijske pravice meni, da je treba proti tožeči stranki sprejeti zadevne omejevalne ukrepe. Naveden naj ne bi bil noben konkreten in objektiven element, očitan tožeči stranki, ki bi lahko upravičil zadevne ukrepe.
3.
Tretji tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ker naj bi Svet v okviru svoje obrazložitve v utemeljitev omejevalnega ukrepa upošteval elemente, ki naj bi bili očitno brez dejanske podlage. Zato naj bi bila navajana dejstva brez vsakršne verodostojne podlage.
4.
Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti ob poseganju v temeljne pravice. Tožeča stranka namreč meni, da bi bilo treba sporni ukrep odpraviti, ker naj bi bil glede na izražen cilj nesorazmeren in ker naj bi pomenil čezmeren poseg v svobodo ustanavljanja in v lastninsko pravico, ki sta določeni v členih 16 in 17 Listine. Nesorazmernost naj bi izhajala iz dejstva, da se ukrep nanaša na vse vplivne gospodarske dejavnosti brez ostalih meril.
5.
Peti tožbeni razlog: kršitev lastninske pravice. Tožeča stranka, ki se opira na člena 17 in 52 Listine, zatrjuje, da ukrep zamrznitve sredstev nedvomno zajema omejitev izvrševanja lastninske pravice in da zamrznitev sredstev, ki izhajajo iz dejavnosti tožeče stranke, v obravnavani zadevi vsekakor pomeni nesorazmeren poseg glede na cilj, ki mu sledi Svet.
Full & Egal Universal Law Academy