12.8.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 270/30
Tožba, vložena 8. aprila 2019 – Le Comité de Douzelage de Houffalize/Komisija in EACEA
(Zadeva T-236/19)
(2019/C 270/32)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeča stranka: Le Comité de Douzelage de Houffalize (Houffalize, Belgija) (zastopnica: A. Kettels, odvetnica)
Toženi stranki: Evropska komisija in Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA)
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijani akt razveljavi in/ali spremeni;
—
ugotovi, da je tožeči odbor upravičen, da se njegov obrazec za pravne osebe potrdi in zato prejme sporno financiranje.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Sklep Komisije C(2019) 572 final z dne 4. februarja 2019 o zavrnitvi upravne pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sklep EACEA z dne 25. junija 2018 o tem, da se vlogi, ki jo je tožeča stranka vložila v okviru razpisa za oddajo prijav „Partnerstvo med mesti 2017, drugi rok“ (EACEA 36/2014), ne dodeli subvencija, navaja enoten tožbeni razlog. Ta tožbeni razlog se nanaša na:
—
kršitev člena 131.2 Uredbe št 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002;
—
kršitev načela legitimnega pričakovanja in pravne varnosti;
—
kršitev načela sorazmernosti in prepovedi samovoljnega ravnanja;
—
očitno napako pri presoji;
—
in na neobstoj ustrezne, zadostne in upoštevne obrazložitve, ker se v izpodbijanem sklepu šteje, da legitimno pričakovanje in pravna varnost tožečega odbora nista bila kršena.
V nasprotju s tem tožeča stranka meni, da se v tem sklepu ne odgovarja na natančne trditve, ki jih je podala v zvezi s tem. Podani odgovori so namreč bodisi brez vsakršne povezave s trditvijo, ki jo je v zahtevku za ponovno preučitev navedel odbor, bodisi očitno nezadostni za utemeljitev zavrnitve trditve, ki se nanaša na kršitev načela legitimnega pričakovanja in pravne varnosti, bodisi vsekakor v nasprotju z obsegom tega načela.
Tožeča stranka šteje, da se lahko sklicuje na legitimno pričakovanje, da se prizna kot subjekt brez pravne sposobnosti, ki je lahko prejemnik subvencije, vendar ji je bila ta subvencija zavrnjena. To legitimno pričakovanje utemeljuje na sklepih o dodelitvi subvencij, ki so ji bili vročeni v obdobju, v katerem je že imela isto pravno obliko, in sicer je bilo dejansko združenje, na tem, da sta bila njen dejanski in pravni položaj enaka, in na tem, da se pravila o možnosti subvencioniranja dejanskih združenj od tedaj niso spremenila. Zato naj ne bi bilo nobenega razloga, da se to legitimno pričakovanje spremeni in se zavzame drugačno stališče, kot tisto, ki je bilo zastopano v preteklosti.
Full & Egal Universal Law Academy