5.8.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 263/51
Tožba, vložena 10. junija 2019 – Santini/Parlament
(Zadeva T-345/19)
(2019/C 263/59)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Giacomo Santini (Trento, Italija) (zastopnik: M. Paniz, odvetnik)
Tožena stranka: Evropski parlament
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
razglasi ničnost sporočila generalnega direktorata Evropskega parlamenta za finance, s katerim sta bila povzeta sklep št. 14/2018 z dne 12. julija 2018, ki ga je sprejel Ufficio di Presidenza della Camera dei deputati (urad predsedstva poslanske zbornice, Italija), in/ali sklep št. 6/2018, ki ga je sprejel Consiglio di Presidenza del Senato della Repubblica italiana (svet predsedstva senata Italijanske republike) in, v vsakem primeru,
—
razglasi ničnost ponovne določitve in novega izračuna doživljenjske pokojnine, ki jo je odobril Evropski parlament,
—
posledično presodi, da je tožeča stranka še naprej upravičena do zadevne doživljenjske pokojnine do višine pridobljenih zneskov, ker je bil zahtevek do pokojnine pridobljen in obstaja na podlagi predpisov, ki so veljali pred sklepom št. 14/2018, ki ga je izdal urad predsedstva poslanske zbornice (Italija) in/ali sklepom št. 6/2018, ki ga je sprejel svet predsedstva senata (Italija), Evropskemu parlamentu pa naloži, naj ji izplača vse neupravičeno zadržane zneske, povečane za revaloriziran znesek in zakonite obresti od datuma zadržanja, do izplačila, kot tudi,
—
Evropskemu parlamentu naloži, naj izvrši sodbo v tem postopku ter takoj in v celoti vzpostavi prvotni znesek doživljenjske pokojnine in povrne vsakršno morebitno škodo, ki jo je treba povrniti tožeči stranki,
—
v vsakem primeru: Evropskemu parlamentu naloži povračilo vseh stroškov, vključno z odvetniškimi nagradami, skupaj z DDV, dajatvami, davki in pavšalnimi stroški.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v podporo svoji tožbi navaja osem tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev področja pristojnosti urada predsedstva Evropskega parlamenta.
Tožeča stranka trdi, da je nov izračun doživljenjske evropske pokojnine nezakonit, ker je bil izveden enostransko, z učinkom za nazaj in trajno na podlagi domnevno (neobstoječe) samodejne uporabe sklepa št. 14/2018, ki ga je v zvezi s tem izdala poslanska zbornica (Italija) brez ustrezne predhodne odločitve predsedstva Evropskega parlamenta, ki je na tem področju polno pristojen (na podlagi člena 25 pravilnika Evropskega parlamenta).
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev pravilnika Evropskega parlamenta
Tožeča stranka trdi, da je nov izračun doživljenjske evropske pokojnine nezakonit, saj je v nasprotju s členom 1 Priloge III k pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta, ki je veljal pred letom 2009. Po izteku njenega mandata evropskega poslanca je bila po mnenju tožeče stranke njena socialna varnost dokončno prevzeta pod pogoji, ki so takrat veljali za italijanske poslance. Morebitne spremembe teh pogojev, dogovorjenih veliko let kasneje, ne morejo učinkovati retroaktivno na položaj, ki ga je že določil in izvedel izplačila Evropski parlament po pogojih, ki so veljali v času pridobitve pravice, ker poslanska zbornica (Italija) po tem obdobju ni imela nobenih pristojnosti.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 28 statuta poslancev.
Tožeča stranka trdi, da je nov izračun doživljenjske evropske pokojnine nezakonit, saj je v nasprotju s členom 28 statuta poslancev Evropskega parlamenta in členoma 75 in 75 njegovih izvedbenih ukrepov, ki določajo, da pravice, pridobljene pred začetkom veljave novega statuta ostanejo dokončno pridobljene in se izplačujejo po takrat veljavnih pogojih. Po mnenju tožeče stranke od teh zaščitnih klavzul ni mogoče odstopati, toliko manj na podlagi preprostega sklepa urada predsedstva poslanske zbornice (Italija) s trajnim in retroaktivnih učinkom, ne da bi bile kršene te določbe in legitimna pričakovanja zadevnih strank, da še naprej prejemajo doživljenjsko pokojnino in v tem znesku, zlasti, če je to poslabšanje retroaktivno in je nastalo zaradi uporabe drugačnega sistema izračuna, ki je uvedeno arbitrarno z učinkom za nazaj.
4.
Četrti tožbeni razlog: kaznovalna narava ukrepa zmanjšanja in kršitev načel zakonitosti, neretroaktivnosti in nediskriminacije.
Tožeča stranka zatrjuje, da je nov izračun doživljenjske evropske pokojnine nezakonit, saj ima naravo sankcije je diskriminatoren za eno samo skupino subjektov (nekdanji italijanski poslanci) in pomeni čisto simboličen poseg, ki ima političen pomen in ni povezan z varčevalnimi ukrepi. Ker nov izračun doživljenjske pokojnine, ki je bil izveden naknadno z retroaktivnim učinkom, na podlagi drugih modalitet in s trajnostnim učinkom, pomeni neutemeljeno neenako obravnavanje v razmerju do nekdanjih evropskih poslancev iz drugih držav članic, kakor tudi v razmerju do evropskih poslancev, izvoljenih po letu 2009 ter v razmerju do vseh drugih državljanov na splošno, ki niso deležni tovrstnih ukrepov zmanjšanja.
5.
Peti tožbeni razlog: kršitev člena 1 dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah.
Tožeča stranka meni, da je doživljenjska pokojnina ekonomska dajatev, ki je postala del individualnega premoženja poslancev, ki se nanaša nanje oziroma izpolnjujejo pogoje za njeno pridobivanje v prihodnje. Njeno nenadno zmanjšanje, zlasti če izhaja iz novega izračuna z učinkom za nazaj na podlagi različnih meril za izplačilo, ki jih enostransko in samovoljno določi poslanska zbornica (Italija), je dejansko enakovredno obdavčitvi individualnega premoženja poslancev, ki je kot takšna lahko določena le z zakonom, in mora biti v vsakem primeru utemeljena s posebnim javnim interesom, ki pa v tem primeru ni bil uveljavljan in niti ne obstaja, saj ta nov izračun doživljenske pokojnine ne bi povzročil konkretnih prihrankov.
6.
Šesti tožbeni razlog: kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj, pravne varnosti, in varstva pridobljenih pravic.
Tožeča stranka zatrjuje nezakonitost zaradi očitne kršitve temeljnih načel gotovosti pravnih predpisov in razmerij, varstva zaupanja v pravo, in varstva pridobljenih pravic. Nov izračun doživljenske pokojnine po njenem mnenju učinkuje retroaktivno, ker naknadno predpisuje drugačno metodologijo za določitev pokojnine, ki vodi do bistvenega zmanjšanja (v obravnavanem primeru 50 % mesečno), je dokončen in trajen, potem ko je upravičenec pravico pridobil veliko pred sprejetjem navedenega sklepa. S tem je bilo radikalno prelomljeno naravno in upravičeno zaupanje prejemnika v trajno prejemanje doživljenske starostne pokojnine, ob tem da ne obstajajo nikakršni razlogi za utemeljitev tako radikalnega in trajnega učinka na že uresničene položaje, ki obstajajo že dolgo časa.
7.
Sedmi tožbeni razlog: kršitev načel pravičnosti, enakega obravnavanja, nediskriminacije in solidarnosti.
Tožeča stranka trdi, da je ukrep nezakonit, saj je bil sprejet brez navedb razlogov in ciljev, ter da je s tem prekoračil meje izjemnosti in skladnosti, tako da je v očitnem neskladju z načelom bistvene enakosti in primernosti.
8.
Osmi tožbeni razlog: kršitev načel primernosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja, in solidarnosti.
Tožeča stranka trdi, da je sporni ukrep nezakonit, ker krši načela primernosti, sorazmernosti, solidarnosti in enakega obravnavanja, ker (1) pravnim subjektom retroaktivno nalaga sistem prispevkov, katerim je bila pokojnina odobrena veliko pred sprejetjem sklepa št. 14/2018 poslanske zbornice (Italija) in celo veliko pred začetkom veljave sistema prispevkov s tako imenovano reformo Dini (1996), (2) spreminja pravni status prispevkov, ki jih je nekdanji poslanec pridobil, vendar ne da bi bilo karkoli navedeno glede davkov, ki bi jih zbornica neposredno obdržala na podlagi davkov od dohodkov, (3) predpisuje retroaktivno uporabo sistema prispevkov, ki pa ni v nobeni zvezi s prispevki niti glede modalitet, niti glede ciljev, (4) so bili neracionalno in napačno uporabljeni koeficienti predelave in verjetnostna merila izračuna, ker se nanašajo na že znano preteklo obdobje in ne na prihodnost, (5) izkazuje jasno voljo, da se izenači obravnavanje doživljenjske starostne pokojnine socialnim varstvom zaposlenih v javnem sektorju, medtem ko gre v resnici za sredstva, ki so drugačne narave.
Full & Egal Universal Law Academy