16.9.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 312/29
Tožba, vložena 5. julija 2019 – Spectris in Spectris Group/Komisija
(Zadeva T-486/19)
(2019/C 312/25)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeči stranki: Spectris plc (Egham, Združeno kraljestvo) in Spectris Group Holdings Ltd (Egham) (zastopniki: C. McDonnell, Barrister, B. Goren in K. Desai, Solicitors, in M. Peristeraki, odvetnica)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
—
ugotovi, da ni bilo nezakonitih državnih pomoči, in (i) člen 1 Sklepa Evropske komisije C(2019) 2526 z dne 2. aprila 2019 o državni pomoči SA.44896, ki jo je Združeno kraljestvo izvedlo v zvezi z nadzorovanimi tujimi družbami z izjemo pri financiranju skupin, razglasi za ničen v delu, v katerem je ugotovljeno, da gre za nezakonite državne pomoči, in (ii) odpravi obveznost Združenega kraljestva, da od tožečih strank izterja domnevno nezakonito državno pomoč, ki jo je prejela v tem okviru (člena 2 in 3 izpodbijanega sklepa);
—
podredno, člena 2 in 3 izpodbijanega sklepa razglasi za nična v delu, v katerem je Združenemu kraljestvu naloženo, da od tožečih strank izterja domnevno državno pomoč;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata sedem tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: izpodbijani sklep vsebuje očitne napake pri presoji upoštevnih dejstev in predpisov.
—
Zlasti se zatrjuje, da Komisija napačno razume, kako zadevna pravila o nadzorovanih tujih družbah Združenega kraljestva delujejo v zvezi z obravnavo netrgovalnih finančnih dobičkov. Poleg tega se v izpodbijanem sklepu izjema pri financiranju skupin napačno obravnava kot davčna oprostitev.
2.
Drugi tožbeni razlog: Komisija je napačno ugotovila, da so pravila o nadzorovanih tujih družbah ukrep pomoči v smislu člena 107(1) PDEU in da se tako s temi pravili nekaterim gospodarskim subjektom dodeljuje selektivna prednost.
—
Natančneje, zatrjuje se, da je Komisija napačno določila referenčni sistem za presojo učinkov pravil o nadzorovanih tujih družbah in napačno opredelila dva različna položaja kot primerljiva s položajem, v katerem se uporabi izjema pri financiranju skupin. Zaradi ene ali obeh navedenih napak je Komisija napačno ugotovila, da ta pravila nekaterim subjektom na trgu dodeljujejo selektivno prednost. Poleg tega je Komisija pravila o nadzorovanih tujih družbah napačno opredelila kot sklop pravil, ki se razlikuje od splošnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v Združenem kraljestvu, pri tem pa zanemarila druge značilnosti sistema davka od dohodkov pravnih oseb Združenega kraljestva, ki naj bi delovala skupaj s pravili o nadzorovanih tujih družbah. Zato analize, ki jih je Komisija opravila glede primerljivosti in selektivnosti vsebujejo očitne napake pri presoji upoštevnih dejstev in napačno uporabo prava.
3.
Tretji tožbeni razlog: tudi če se predpostavi, da so zadevni ukrepi v zvezi z nadzorovanimi tujimi družbami pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, je v izpodbijanem sklepu napačno ugotovljeno, da z ničemer ni mogoče utemeljiti združljivosti zadevnih ukrepov s pravili EU o državnih pomočeh. Poleg tega je izpodbijani sklep nelogičen in nedosleden, ker je Komisija pravilno sprejela, da je poglavje 9 dela 9A Taxation (International and Other Provisions) Act 2010 (zakon Združenega kraljestva o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010) utemeljeno v primerih, v katerih je edini razlog za uporabo dajatve za nadzorovane tuje družbe preizkus „povezanega kapitala Združenega kraljestva“, ker je v praksi uporaba tega preizkusa pretirano otežena, hkrati in brez ustrezne obrazložitve pa Komisija trdi, da navedeno poglavje 9 ni nikoli utemeljeno v primerih, v katerih preizkus funkcij osebja, pristojnega za odločanje povzroči, da se uporabi dajatev za nadzorovane tuje družbe. Dejansko je uporaba preizkusa funkcij osebja, pristojnega za odločanje, v praksi pretirano otežena, tako da bi Komisija morala šteti, da je navedeno poglavje 9 utemeljeno tudi v okviru tega preizkusa in zato ugotoviti, da ni bilo državne pomoči.
4.
Četrti tožbeni razlog: če izpodbijani sklep ostane v veljavi, bodo z njegovo izvršitvijo z izterjavo domnevne državne pomoči od tožečih strank kršena temeljna načela prava EU, vključno s svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, ker se v primeru tožečih strank zadevne nadzorovane tuje družbe nahajajo v drugih državah članicah.
5.
Peti tožbeni razlog: odreditev vračila, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa ni utemeljena in je v nasprotju s temeljnimi načeli prava Unije.
6.
Šesti tožbeni razlog: Komisija ni zadostno obrazložila bistvenih elementov izpodbijanega sklepa, kot je ugotovitev, da bi se dajatev za nadzorovane tuje družbe iz poglavja 5 dela 9A zakona Združenega kraljestva o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010 lahko uporabila brez težav ali nesorazmernega bremena z uporabo preizkusa funkcij osebja, pristojnega za odločanje.
7.
Sedmi tožbeni razlog: izpodbijani sklep krši tudi načelo dobrega upravljanja, ki Komisijo zavezuje, da so njeni upravni postopki pregledni in predvidljivi in da svoje odločitve sprejema v razumnem roku. Ni razumno, da je Komisija potrebovala več kot štiri leta, da je izdala sklep o začetku preiskave v tej zadevi in da je o zadevi odločila več kot šest let po začetku veljavnosti spornih ukrepov.
Full & Egal Universal Law Academy