16.9.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 312/35
Tožba, vložena 5. julija 2019 – International Personal Finance Investments/Komisija
(Zadeva T-493/19)
(2019/C 312/29)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: International Personal Finance Investments Ltd (Leeds, Združeno kraljestvo) (zastopnik: M. Anderson, Solicitor)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
Sklep Komisije C(2019) 2526 z dne 2. aprila 2019 o državni pomoči SA.44896, ki jo je Združeno kraljestvo izvedlo v zvezi z nadzorovanimi tujimi družbami z izjemo pri financiranju skupin, razglasi za ničen v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;
—
če se izpodbijani sklep ne razglasi za ničnega v celoti, (a) naj se razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na izjemo ujemanja obresti iz poglavja 9 dela 9A Taxation (International and Other Provisions) Act 2010 (zakon o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010), in (b) naj se pri določitvi zneska pomoči, za katerega je treba zagotoviti vračilo, upoštevajo izgube, olajšave ali oprostitve, ki so bile vlagatelju na voljo, ko je vložil zahtevo za izjemo pri financiranju skupin, ali bi mu bile na voljo takrat, če ne bi uveljavljal izjeme pri financiranju skupin, tudi če se je rok za dostop do uveljavljanja teh izgub, olajšav ali oprostitev zdaj po pravu Združenega kraljestva že iztekel;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja devet tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: tožena stranka ni dokazala, da izjema pri financiranju skupin pomeni prednost v vsakem primeru, v katerem je bila uveljavljana izjema pri financiranju skupin. Poleg tega tožeča stranka trdi, da se je odločila vložiti zahtevo za izjemo pri financiranju skupin – pri čemer je sprava razmišljala o 75-odstotni oprostitvi – ne da bi razmislila, ali bi lahko bila njena obveznost nižja, če bi opravila analizo, ki temelji na preizkusu funkcije osebja, pristojnega za odločanje, iz člena 371EB poglavja 5 dela 9A Taxation (International and Other Provisions) Act 2010 (zakon o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010).
2.
Drugi tožbeni razlog: ni bilo nobenega posredovanja države ali iz državnih sredstev. Tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni dokazala, da je uveljavljanje izjeme pri financiranju skupin zagotovo privedlo do zmanjšanja obveznosti plačila davka od dohodkov pravnih oseb v Združenem kraljestvu.
3.
Tretji tožbeni razlog: izjema pri financiranju skupin ne daje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka napravila napako s tem, (i) da je referenčni sistem opredelila preozko kot pravila iz navedenega dela 9A in ne kot širši sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb Združenega kraljestva; (ii) da ni razumela, da poglavje 9 dela 9A zakona o obdavčenju (mednarodne in druge določbe) iz leta 2010 ne pomeni odstopanja od poglavja 5 istega dela; in (iii) da ni ugotovila, da je, tudi če navedeno poglavje 9 pomeni odstopanje od poglavja 5, to odstopanje utemeljeno z naravo ali splošno shemo dela 9A zakona.
4.
Četrti tožbeni razlog: izjema pri financiranju skupin ne vpliva na trgovino med državami članicami. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka napačno ugotovila, da izjema pri financiranju skupin lahko vpliva na odločitve multinacionalnih skupin glede lokacije finančnih funkcij skupine in njihovega sedeža v Uniji, zlasti glede na neobstoj enakih konkurenčnih pogojev in pravil o nadzorovanih tujih družbah v 15 drugih državah članicah pred letom 2016.
5.
Peti tožbeni razlog: izjema pri financiranju skupin ne izkrivljala konkurence oziroma ne pomeni tveganja izkrivljanja konkurence. Tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni dokazala, da je uveljavljanje izjeme pri financiranju skupin zagotovo privedlo do zmanjšanja obveznosti plačila davka od dohodkov pravnih oseb v Združenem kraljestvu in da izjema pri financiranju skupin ne izkrivlja konkurence ob upoštevanju trditev, navedenih v četrtem tožbenem razlogu.
6.
Šesti tožbeni razlog: zagotovitev vračila domnevne državne pomoči bi bilo v nasprotju s splošnimi načeli prava Unije. Tožeča stranka trdi, da preizkusu funkcij osebja, pristojnega za odločanje, manjka pravna varnost, da je Združeno kraljestvo imelo diskrecijsko pravico za odpravo te negotovosti in da je tožena stranka kršila svojo dolžnost, da opravi popolno analizo vseh relevantnih dejavnikov. Tožeča stranka je s tem, da je odredila zagotovitev vračila pomoči, ravnala v nasprotju s členom 16(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (1), ki prepoveduje zagotovitev vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Unije.
7.
Sedmi tožbeni razlog: selektivna prednost bi bila odpravljena in nikakršna zagotovitev vračila ne bi bila potrebna, če bi Združeno kraljestvo izjemo pri financiranju skupin retroaktivno razširila na posojila družbe družbenikom in posojila tretjih oseb. Tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni upoštevala, da bi sprejem takega ukrepa odpravil vsakršno selektivno prednost (če se zdaj predpostavi, da ta obstaja) v takem primeru pa ne bi bilo nezakonite državne pomoči, ki jo je treba vrniti na podlagi prava Unije.
8.
Osmi tožbeni razlog: pri določitvi zneska pomoči, za katerega je treba zagotoviti vrnitev, bi bilo treba upoštevati izgube, olajšave ali oprostitve, ki so bile vlagatelju na voljo, ko je vložil zahtevo za izjemo pri financiranju skupin, ali bi mu bile na voljo takrat, če ne bi uveljavljal izjeme pri financiranju skupin, tudi če se je rok za dostop do uveljavljanja teh izgub, olajšav ali oprostitev zdaj po pravu Združenega kraljestva iztekel. Tožeča stranka trdi, da je to pravilna razlaga točke 203 obrazložitve izpodbijanega sklepa, če pa to ne drži, pa je izpodbijani sklep napačen, ker bi neupoštevanje takih izgub, olajšav ali oprostitev privedlo do previsoko izračunanega zneska pomoči, kar bi povzročilo izkrivljanje na notranjem trgu.
9.
Deveti tožbeni razlog: tožena stranka ni utemeljila svojih stališč v zvezi z izjemo ujemanja obresti in ni opravila popolne analize vseh relevantnih dejavnikov. Tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni razlikovala med tremi ločenimi izjemami iz člena 9, ki so medsebojno neodvisne in ni razumela, da izjema ujemanja obresti ni nadomestek za preizkus funkcij osebja, pristojnega za odločanje, in da obstoj izjeme ujemanja obresti (ki je neločljivo povezana s pravili, ki omejujejo odbitnost odhodkov za obresti) iz navedenega poglavja 9 kaže, da je tožena stranka naredila napako s tem, da je referenčni sistem opredelila ozko kot pravila iz dela 9A zakona in ne kot širši sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb Združenega kraljestva.
(1) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015, L 248, str. 9).
Full & Egal Universal Law Academy