16.9.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 312/41
Tožba, vložena 12. julija 2019 – Crédit Lyonnais/ECB
(Zadeva T-504/19)
(2019/C 312/33)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Crédit Lyonnais (Lyon, Francija) (zastopnici: A. Champsaur in A. Delors, odvetnici)
Tožena stranka: Evropska centralna banka
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
na podlagi členov 256 in 263 PDEU razglasi za ničen sklep ECB-SSM-2019-FRCAG-39, ki ga je ECB sprejela 3. maja 2019, v delu v katerem je bil z njim zavrnjen predlog tožeče stranke, naj se ji dovoli, da iz izračuna količnika finančnega vzvoda izključi 34 % svoje izpostavljenosti do CDC;
—
ECB naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 266 PDEU in načela pravnomočnosti odločb Splošnega sodišča. Tožeča stranka meni, da je Evropska centralna banka s tem, da je svoj sklep oprla na razloge, ki jih je Splošno sodišče v sodbi z dne 13. julija 2018, Crédit agricole/ECB (T-758/16, EU:T:2018:472) že preučilo in zavrnilo, in s tem, da se je vztrajno sklicevala na obstoj teoretičnega tveganja plačilne nesposobnosti države Francije in obstoj tveganja, da bo treba sredstva nujno prodati, ne da bi dokazala verjetnost teh trditev, kršila člen 266 PDEU in načelo pravnomočnosti.
2.
Drugi tožbeni razlog: prvič, kršitev člena 429(14) in člena 400(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL 2013, L 176, str. 1) in, drugič, prekoračitev pooblastil s strani ECB. Tožeča stranka meni, da je ECB s tem, ko je svoj sklep, s katerim je zavrnila možnost, da bi se izpostavljenost banke Crédit Lyonnais (v nadaljevanju: LCL) do CDC v celoti izključila iz njenega količnika finančnega vzvoda, oprla na obstoj tveganja koncentracije pri Caisse des dépôts et consignations (v nadaljevanju: CDC), LCL naložila bonitetno zahtevo v zvezi s koncentracijo izpostavljenosti nasproti državi, ki je v skladu s členom 400(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 ne bi smela naložiti, in da je pooblastila iz člena 429(14) iste uredbe za uporabila namene, ki v tem členu niso določeni.
3.
Tretji tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji, ki naj bi jo ECB storila s tem, da je vztrajala, da ne bo upoštevala posebne narave reguliranih prihrankov, s čimer je kršila svojo obveznost, da skrbno in nepristransko preizkusi vse upoštevne elemente v posamezni zadevi in na podlagi tega sprejme ugotovitve, ki jih je treba sprejeti. Tožeča stranka meni, da je ECB s tem storila tudi očitno napako pri presoji bonitetnih tveganj, ki izhajajo iz reguliranih prihrankov.
Full & Egal Universal Law Academy