30.9.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 328/62
Tožba, vložena 19. julija 2019 – Homoki/Komisija
(Zadeva T-517/19)
(2019/C 328/71)
Jezik postopka: madžarščina
Stranki
Tožeča stranka: Andrea Homoki (Gyál, Madžarska) (zastopnik: T. Hüttl, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
v skladu s členom 264 prečiščenega besedila Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (1) odločbo Evropskega urada za boj proti goljufijam št. OCM(2019) 7991-04/04/2019 (olaf.c.4[2019] 8720), sprejeto dne 4. aprila 2019 v zadevi OF/2015/0034/B4, in odločbo št. OCM(2019) 11506-22/05/2019 (olaf.c.4[2019] 12610), sprejeto dne 22. maja 2019 v isti zadevi, razglasi za nični in pri tem na podlagi člena 264, drugi odstavek, PDEU potrdi tiste dele teh odločb, katerih namen je zagotoviti zaščito identitete informatorjev oziroma zaupnost internega dopisa in vmesnih delovnih dokumentov OLAF;
—
v skladu s členom 134 Poslovnika Splošnega sodišča toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
OLAF je s prvo izpodbijano odločbo zavrnil dostop tožeče stranke do poročila OLAF glede investicije družbe Elios Innovatív Zrt. v javno razsvetljavo (spis OLAF št. OF/2015/0034/B4), z drugo izpodbijano odločbo pa je zavrnil potrdilno prošnjo, ki jo je vložila tožeča stranka.
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe za razglasitev ničnosti izpodbijanih odločb navaja osem tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog: varstvo temeljnih pravic
—
Dostop do zahtevanega dokumenta je zajet s pravico do svobode izražanja in obveščanja, ki jo tožeča stranka uživa na podlagi člena 11 Listine o temeljnih pravicah. Tožeča stranka meni, da tožena stranka ob zavrnitvi razkritja zahtevanega dokumenta ni izvedla preizkusa temeljnih pravic iz Listine o temeljnih pravicah in ni pretehtala temeljnih pravic, s čimer je nesorazmerno omejila pravico tožeče stranke do svobode izražanja in obveščanja.
2.
Drugi tožbeni razlog: ovrženje splošne domneve o prepovedi dostopa
—
Tožeča stranka trdi, da je splošna domneva o prepovedi dostopa glede dokumentov OLAF protipravna. Po mnenju tožeče stranke se temeljne pravice do dostopa do dokumentov ne sme izvotliti tako, da bi organ, ki pravo uporabi, vse dokumente, ki jih je izdelala ena od institucij (v obravnavanem primeru OLAF), iz splošnega pravila o razkritju izvzel, ne da bi preučil vsebino zahtevanih podatkov.
3.
Tretji tožbeni razlog: izpodbijanje obveznosti glede zaupnosti
—
Tožeča stranka OLAF očita, da je popoln dostop do dokumenta zavrnil s sklicevanjem na obveznost glede zaupnosti. Omejitev, ki omogoča, da se na podlagi navedene obveznosti izključi razkritje celotnega spisa preiskave OLAF in se tako popolnoma izvotli pravica državljanov Unije do dostopa do dokumentov institucij Evropske unije, ni sorazmerna.
4.
Četrti tožbeni razlog: pravica do dostopa
—
Tožeča stranka navaja, da s splošnim pravilom o razkritju ni združljivo, da organ, ki pravo uporabi, dostop do določenih dokumentov dovoli le, če vlagatelj zahteve utemelji prevladujoči javni interes, ki je v nasprotju z domnevo o prepovedi dostopa. Tožeča stranka meni, da bi moral organ, ki obdeluje podatke, utemeljiti, da obstaja izjema, ki omogoča izključitev razkritja.
5.
Peti tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve glede zunanjega pritiska in varstva postopka odločanja
—
Tožeča stranka šteje, da tožena stranka ni opravila individualne presoje glede izvajanja pravice do dostopa in ni vsebinsko utemeljila, za sprejetje katere odločitve, ki je v teku, se zahtevani podatek potrebuje.
6.
Šesti tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve glede varstva poslovnih interesov
—
Tožeča stranka trdi, da tožena stranka ni dokazala, da bi odobritev dostopa ogrozila poslovne interese fizičnih ali pravnih oseb. Temeljna pravica do dostopa in razkritja podatkov v javnem interesu, ki jo ima vlagatelj zahteve, se ne more izvotliti z domnevno in neutemeljeno grožnjo.
7.
Sedmi tožbeni razlog: utemeljitev posredovanja osebnih podatkov iz določenih razlogov v javnem interesu
—
Tožeča stranka navaja, da je trditev tožene stranke glede varstva osebnih podatkov protipravna, ker se varstvo osebnih podatkov pri izvajanju javne službe in ob uporabi javnih sredstev izvaja z omejitvami. Tožeča stranka poleg tega toženi stranki očita, da je ni obvestila o tem, da bi morala možnost dostopa do osebnih podatkov iz razlogov v javnem interesu utemeljiti.
8.
Osmi tožbeni razlog: prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov
—
Tožeča stranka trdi, da obstaja prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta. Tožeča stranka prevladujoči javni interes utemeljuje s tem, da od madžarskih organov ni mogoče pričakovati, da bi v zvezi s hudimi zlorabami, ki jih je ugotovil OLAF, izvedli vsebinsko preiskavo. Po mnenju tožeče stranke lahko v tem pogledu učinkovito sredstvo pomeni le razkritje.
(1) UL 2010, C 83, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy