21.10.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 357/36
Tožba, vložena 22. julija 2019 – Adeso/Komisija
(Zadeva T-529/19)
(2019/C 357/44)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: African Development Solutions (Adeso) (Nairobi, Kenija) (zastopnik: R. Martens, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijani sklep, to je Sklep komisije z dne 10. maja 2019, v celoti razglasi za ničen, in posledično ugotovi, da zahtevka za vračilo v zvezi s sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev FED/2013/313-770 in FED/2013/316-291 v višini 3 298 703,59 EUR in 11 919,40 EUR nista utemeljena;
—
toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v katerem je vsebovano načelo dobrega upravljanja: pravica do zaslišanja in načelo pravne varnosti se očitno ne upoštevata, ker Komisija kljub številnim in resnim pomislekom, ki jih je tožeča stranka navajala v zvezi s spornim revizijskim poročilom, in več zahtevam za sestanke, z namenom razjasnitve teh pomembnih odprtih vprašanj, ni želela organizirati takih sestankov, medtem ko se v skladu z ustaljeno sodno prakso spoštovanje pravice do zaslišanja splošno uporablja in je pogoj za zakonitost vsake odločitve institucij EU, zato jo je treba spoštovati ves čas in v vseh vrstah postopkov.
2.
Drugi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, pravičnosti in dobre vere v zvezi s pogodbo, kot je določeno v členu 5(4) PEU, ker tožena stranka s takojšnjo izdajo naloga za izterjavo, ne da bi tožeči stranki dala možnost, da poda ustrezno pojasnilo glede izpodbijanih ugotovitev revizije z obširno razloženim odgovorom poslovodstva in predlaganimi sestanki, ni ravnala v dobri veri in je prekoračila meje primernega in potrebnega, medtem ko bi na prvi stopnji lahko zadostovala ustrezna sporazumna rešitev, kot je določeno s Splošnimi pogoji sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Zato ni bilo niti potrebno niti bistveno za izjavo tožene stranke o razlogih za njeno odločitev o spregledu prošnje tožeče stranke, da najprej poskušajo doseči sporazumno rešitev. To je popolnoma v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki določa, da je treba, če obstaja več ustreznih ukrepov – kot v obravnavani zadevi – izbrati tiste, ki so najmanj invazivni in obremenjujoči (quod non).
Full & Egal Universal Law Academy