7.10.2019
SL
Uradni list Evropske unije
C 337/11
Tožba, vložena 5. avgusta 2019 – FV/Svet
(Zadeva T-542/19)
(2019/C 337/12)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: FV (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno, ter posledično:
—
razglasi ničnost sklepa z dne 3. maja 2019, ki ga je tožeči stranki 6. maja istega leta vročil [X] „Senior Legal Counsellor“ pri Svetu in ki ga je sprejel [Y] kot OI, v katerem je določeno, da „1. se za tožečo stranko, rojeno 25. marca 1956 [zaupno] (1) na delovnem mestu uradnika z nazivom AST 7 določi dopust v interesu službe v skladu s členom 42c Kadrovskih predpisov in da je ta upravičena do finančnih prejemkov iz navedenega člena. 2. Datum začetka učinkovanja tega sklepa je 31. december 2015.“;
—
Svetu naloži, naj tožeči stranki iz naslova premoženjske škode in škodovanja njeni karieri plača 151 101,72 EUR, pri čemer se lahko ta znesek med postopkom poveča ali zmanjša;
—
Svetu naloži, naj tožeči stranki iz naslova nepremoženjske škode in škodovanja njenemu ugledu plača 70 000 EUR, pri čemer se lahko ta znesek med postopkom poveča ali zmanjša;
—
Toženi stranki vsekakor naloži plačilo vseh stroškov v skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča Evropske unije.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.
1.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 266 PDEU tre temeljnih in splošnih načel prava Unije, zlasti načel varstva legitimnih pričakovanj, dobrega upravljanja, dobre vere in pravne varnosti ter sorazmernosti.
Tožeča stranka glede tega meni, da je organ za imenovanja (v nadaljevanju: OI) očitno napačno uporabil in razlagal zgoraj navedene določbe in načela, ker ni sprejel ukrepov za izvršitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 14. decembra 2018, FV/Svet (T-750/16, EU:T:2018:972), o razglasitvi ničnosti. Meni tudi, da je OI kršil načelo, na podlagi katerega mora uprava izdati odločbo, ki ni nesorazmerna, torej ki je potrebna za uresničitev ciljev, kar pomeni, da morata biti vsebina in oblika odločbe usklajena z želenim ciljem. Nazadnje, tožeča stranka zatrjuje obstoj kršitve legitimnega pričakovanja, da bo OI pravilno in skrbno izvršil zgoraj navedeno sodbo T-750/16, in sicer tako, da bo pravilno uporabil člen 266 PDEU, in brez retroaktivnega učinka.
2.
Drugi tožbeni razlog: na eni strani naj z izpodbijanim sklepom ne bi bili spoštovani pogoji iz člena 42c Kadrovskih predpisov in Sporočila zaposlenim 71/15 z dne 23. oktobra 2015, zaradi česar naj bi bilo kršeno načelo, ki upravi nalaga, da sprejme odločbo samo na podlagi dokazov, ki so dopustni v skladu z zakonom, torej ki so upoštevni in pri katerih ni bila storjena očitna napaka pri presoji, ni bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje ali pravo ni bilo napačno uporabljeno, na drugi strani pa naj bi bilo podano izkrivljanje postopka.
Tožeča stranka glede tega meni, da je OI s sprejetjem izpodbijanega sklepa v teh okoliščinah očitno napačno uporabil in razlagal zgoraj navedene določbe Kadrovskih predpisov in Sporočila zaposlenim, ker je svojo odločitev utemeljil na razlogih, ki so pravno in dejansko netočni. Meni, da Svet ni upravičil interesa službe, ki naj bi mu sledil z uporabo člena 42c za tožečo stranko, niti ni opredelil dejanskih organizacijskih potreb, ki bi zahtevale zatrjevano pridobitev novih znanj, ki jih tožeča stranka ne more pridobiti, poleg tega pa naj bi OI očitno uporabil člen 42c namesto disciplinskega postopka.
3.
Tretji tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja. Tožeča stranka glede tega meni, da OI s sprejetjem izpodbijanega sklepa v teh okoliščinah ni spoštoval ravnovesja, na podlagi katerega mora institucija upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo na njeno odločitev, in upoštevati tako interes službe kot interes zadevnega uradnika.
(1) Prikriti zaupni podatki.
Full & Egal Universal Law Academy