EUR-Lex Document 32025R2458

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L

2025/2458

12.12.2025

UREDBA (EU) 2025/2458 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. novembra 2025

o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih ima osrednjo vlogo pri postopkih oblikovanja politik in odločanja, zato je potrebna za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje politik Unije, zlasti politik, ki obravnavajo demografske spremembe ter zeleni in digitalni prehod, politik, ki se nanašajo na okvir za spodbujanje energetske učinkovitosti, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, in politik, ki se nanašajo na izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic ter tistih, ki so potrebne za doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 Združenih narodov (ZN), če spadajo na področje uporabe te uredbe.

(2)

Evropska socialna statistika, vključno s statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, se trenutno pripravlja na podlagi številnih zakonodajnih aktov. Ta uredba bi morala nadaljevati nemoteno vključevanje in racionalizacijo evropske socialne statistike, ki se je začela z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(3)

Statistika o prebivalstvu je pomemben imenovalec za vrsto kazalnikov politike in se uporablja kot referenca v evropski statistiki, zlasti za zagotavljanje vzorčnih okvirov za izvajanje reprezentativnih raziskav o osebah in gospodinjstvih na podlagi Uredbe (EU) 2019/1700.

(4)

Svet za ekonomske in finančne zadeve redno pooblašča Odbor za ekonomsko politiko za ocenitev dolgoročne vzdržnosti in kakovosti javnih financ na podlagi projekcij prebivalstva, ki jih pripravlja Eurostat. Take projekcije prebivalstva se uporabljajo tudi za analizo politik v okviru evropskega semestra. Komisija (Eurostat) bi morala imeti na voljo vso potrebno statistiko za pripravo in objavo projekcij prebivalstva, ki ustrezajo informacijskim potrebam Unije.

(5)

Na podlagi člena 175, drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročati o napredku pri doseganju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Regionalni in lokalni podatki, vključno s podatki za različne teritorialne tipe, kot so obmejne regije, mesta in njihova funkcionalna mestna območja, velemestne regije, podeželske regije ter gorske in otoške regije, so potrebni za pripravo teh poročil ter redno spremljanje demografskega razvoja in morebitnih prihodnjih demografskih izzivov na ozemljih Unije.

(6)

Na podlagi člena 16(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) se kvalificirana večina članov Sveta med drugim opredeli na podlagi prebivalstva držav članic. V ta namen morajo države članice na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) trenutno Komisiji (Eurostatu) zagotavljati podatke o njihovem celotnem prebivalstvu na nacionalni ravni. Države članice bi morale Komisiji (Eurostatu) te informacije še naprej zagotavljati na podlagi te uredbe.

(7)

Leta 2017 je Odbor za evropski statistični sistem (v nadaljnjem besedilu: Odbor za ESS) sprejel „Memorandum iz Budimpešte o vprašanjih gibanja prebivalstva in vključevanja – statistika o migracijah“ (v nadaljnjem besedilu: memorandum iz Budimpešte), v katerem je navedena potreba po letni statistiki o številu in nekaterih socialnih, ekonomskih in demografskih značilnostih prebivalstva. Za spoštovanje načel enakosti in nediskriminacije in za spoštovanje pravic državljanov iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členov 10 in 19 PDEU Unija potrebuje zanesljivo in primerljivo statistiko. V Uredbi (EU) 2019/1700 je določen okvir za zbiranje podatkov iz vzorcev, ki omogoča zbiranje podatkov o enakosti in nediskriminaciji, če je to izvedljivo na podlagi vzorcev, ter analizo nekaterih vidikov enakosti in diskriminacije s pripravo socialno-ekonomskih kazalnikov in informacij o izkušnjah z diskriminacijo. Poleg tega Agencija za temeljne pravice (FRA) in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) izvajata posebne študije in namenske raziskave, ki lahko še povečajo razpoložljivost statistike o enakosti na ravni Unije. Tudi Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) daje na voljo podatke in informacije, zbrane z raziskavami o življenjskih in delovnih razmerah. Prihodnje sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, Eurostatom, FRA, EIGE in Eurofoundom bi bilo treba v okviru ustreznih pravnih okvirov okrepiti, da se izpolnijo vse večje zahteve uporabnikov po zanesljivih in celovitih podatkih o enakosti in raznolikosti v Uniji.

(8)

V Memorandumu iz Budimpešte je tudi poziv k izboljšanju statistike o migracijah ter k razvoju in izvajanju skupnih opredelitev, povezanih s prebivalstvom in migracijami, pri čemer naj se upoštevajo potrebe po oblikovanju konceptov in opredelitev, ki bodo statistično zanesljivi, ustrezni in uporabni glede na nastajajoče vrste migracij. Nedavni in tekoči dogodki, kot so izstop Združenega kraljestva iz Unije ter humanitarne krize, kot so posledice vojne agresije Rusije proti Ukrajini, kažejo, kako pomembna je pravočasna in podrobna statistika o migracijah in mednarodni zaščiti, saj je nepogrešljiva za pripravo pregleda migracijskih tokov proti Uniji, znotraj nje in iz nje.

(9)

Da bi se dosegli cilji iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru, so za razvoj in ocenjevanje učinkovitih politik potrebni izboljšana statistika o rabi energije in energetski učinkovitosti stanovanj, podrobni geografski podatki o razporeditvi prebivalstva ter poglobljene študije o razmerju med prebivalstvom in stanovanji. Pri pandemiji COVID-19 se je pokazala potreba po zanesljivi, pogosti in pravočasni statistiki o smrti v Uniji. Unija potrebuje ustrezen mehanizem za obvezno zbiranje takih podatkov v okviru evropskega statističnega sistema (ESS), ki se izvaja s potrebno pogostostjo, pravočasnostjo in podrobnostmi.

(10)

Obvezno zbiranje podatkov v okviru ESS na podlagi te uredbe naj bi olajšalo redno in pravočasno spremljanje napredka pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic, doseganju krovnih ciljev povezanega akcijskega načrta in doseganju ciljev evropskega jamstva za otroke, vzpostavljenega s Priporočilom Sveta (EU) 2021/1004 (5), na nacionalni ravni, hkrati pa zagotovilo podatke za lažjo oceno porazdelitvenega učinka podnebnih sprememb in ustreznih politik.

(11)

Ekonomsko-socialni svet ZN na predlog Statistične komisije ZN vsakih deset let sprejme resolucije o popisu svetovnega prebivalstva in stanovanj ter pozove države članice ZN, naj izvedejo popise prebivalstva in stanovanj v skladu z mednarodnimi in regionalnimi priporočili ter ohranijo celovitost, zanesljivost, natančnost in vrednost rezultatov popisov prebivalstva in stanovanj. Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi morala upoštevati ta mednarodna in regionalna priporočila.

(12)

Glavni cilj Unije je racionalizacija obveznosti glede poročanja in zmanjšanje upravnega bremena. Cilj sporočila Komisije z dne 16. marca 2023 z naslovom „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“ je racionalizirati in poenostaviti obveznosti za podjetja in javne uprave glede poročanja za 25 %, ne da bi to spodkopalo cilje politike na tem področju. Z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bil vzpostavljen pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi skupnih statističnih načel. Navedena uredba določa merila kakovosti ter odgovarja na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov ter prispeva k splošnejšemu cilju za zmanjšanje upravnih bremen. Z novim pravnim okvirom za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih bi se morala izvajati in nadgraditi merila kakovosti iz navedene uredbe ter zmanjšati upravno breme, in sicer z učinkovito in uspešno uporabo razpoložljivih virov podatkov, vključno z upravnimi podatki.

(13)

Ker so upravne evidence stroškovno in administrativno najučinkovitejši viri podatkov, ki sledijo načelu „samo enkrat“, bi jih moralo biti mogoče uporabiti za vse podatkovne nize, ki se zagotovijo Komisiji, če države članice z uporabo metod ocenjevanja po potrebi potrdijo, da sta zajetje in kakovost navedenih virov podatkov zadostna in če temeljito opišejo zajetje in kakovost v poročilih o kakovosti in metapodatkih, ki spremljajo prenos podatkov.

(14)

Ocena objavljene statistike o popisih prebivalstva in stanovanj v Uniji, o mednarodnih migracijskih tokovih, populaciji migrantov in pridobitvi državljanstva ter o demografiji kaže, da je sedanji pravni okvir, ki ga sestavljajo uredbi (ES) št. 862/2007 (7) in (ES) št. 763/2008 (8) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba (EU) št. 1260/2013, omogočil znatno splošno izboljšanje statistike v primerjavi s stanjem v letu 2005, preden je bil uveljavljen sedanji pravni okvir. Vendar je ta okvir morda premalo usklajen in primerljiv, kar bi bilo treba odpraviti.

(15)

Podnebne spremembe, digitalni prehod, spreminjajoče se demografske razmere in nedavni migracijski trendi ustvarjajo zahteve po bolj pravočasni, pogostejši in podrobnejši evropski statistiki o prebivalstvu, socialno-ekonomskem razvoju, vitalnih dogodkih in stanovanjih, vključno s podrobnostmi o temah ali skupinah, ki so v zadnjem desetletju postale politično in družbeno pomembne. Poleg tega sedanji pravni okvir ni dovolj prožen, da bi se lahko prilagodil spreminjajočim se potrebam politike in omogočil uporabo novih virov na ravni Unije in na nacionalni ravni. Poleg tega je struktura sedanjega pravnega okvira v obliki treh ločenih uredb, ki so bile sprejete v različnih časovnih obdobjih, povzročila nedoslednosti v pridobljeni statistiki. Ker se bo Uredba (EU) št. 1260/2013 prenehala uporabljati 31. avgusta 2028, je potreben nov pravni okvir za demografsko statistiko, ki se zbere na podlagi navedene uredbe. Novi pravni okvir bi moral biti bolj usklajen in prožnejši, moral bi spremeniti ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 862/2007 ter razveljaviti uredbi (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013.

(16)

V členu 3 Uredbe (ES) št. 862/2007 je zajeta statistika o državi državljanstva in kraju rojstva za prebivalstvo s prebivališčem (populacija migrantov), o spremembi prebivališča med državami (mednarodni migracijski tokovi) in pridobitvi državljanstva za prebivalstvo s prebivališčem. Druga statistika, zbrana na podlagi navedene uredbe, se nanaša na upravne in sodne postopke v zvezi z zakonodajo o priseljevanju in mednarodno zaščito. Statistika iz člena 3 navedene uredbe je tesno povezana in bi morala biti skladna s statistiko o prebivalstvu s prebivališčem in demografskih spremembah iz uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013. Za zagotovitev skladnosti bi bilo treba to statistiko vključiti v enotno pravno podlago, člen 3 Uredbe (ES) št. 862/2007 pa črtati.

(17)

Hitro spreminjanje nekaterih značilnosti prebivalstva in stanovanj, zlasti v zvezi z demografskimi, socialno-ekonomskimi in migracijskimi pojavi, ter ustrezna potreba po hitrem usmerjanju in prilagajanju politik pomeni, da mora biti statistika pravočasno na voljo kmalu po zadevnem referenčnem obdobju za to statistiko. Periodičnost in pravočasnost statistike bi bilo zato treba bistveno izboljšati, po možnosti z uporabo upravnih podatkov in upravnih evidenc. V ta namen je potrebno, da države članice svojim nacionalnim statističnim uradom zagotovijo ustrezna sredstva.

(18)

Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9) vzpostavlja mrežno metodologijo za opredelitev teritorialnih tipologij, ki temelji na porazdelitvi prebivalstva na mreži z velikostjo celic 1 km2. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1799 (10), ki je vzpostavila začasni neposredni statistični ukrep za izkazovanje izbranih vsebin, ki spremlja popis prebivalstva in stanovanj iz leta 2021, določa ključne rezultate popisa na vseevropski mreži z velikostjo celic 1 km2. Novi pravni okvir bi moral zagotoviti nadaljnje izkazovanje georeferencirane statistike o prebivalstvu, ki temelji na mrežah, in njeno razširitev na statistiko o stanovanjih.

(19)

Teritorialne enote in statistične mreže iz te uredbe naj bi bile iste, kakor v Uredbi (ES) št. 1059/2003.

(20)

Za namen geokodiranja lokacije je treba uporabiti temo statističnih enot iz Priloge III k Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(21)

Sedanji pravni okvir za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih bi bilo treba posodobiti, da se zagotovi vključitev trenutno ločenih statističnih postopkov v skupni okvir, ki ESS omogoča učinkovito odzivanje na nove informacijske potrebe Unije, in da se spodbudi statistične inovacije. Statistične rezultate je treba izboljšati, da bi ostali ustrezni zaradi demografskih, migracijskih, socialnih in gospodarskih sprememb in izzivov ter s tem zagotavljali podporo pri oblikovanju politik in odločanju.

(22)

Okrepljeno redno (letno in medletno) statistiko o prebivalstvu in stanovanjih bi bilo treba dopolniti z informacijami iz usklajenih popisov prebivalstva in stanovanj v Uniji, ki se v skladu z načeli in priporočili ZN za popise prebivalstva in stanovanj izvajajo vsakih deset let. Popisi prebivalstva in stanovanj so edinstvena priložnost, da uradna statistika postane vidna v smislu delovanja in rezultatov.

(23)

Popisi prebivalstva in stanovanj Unije bi morali postati stroškovno učinkovitejši s polno uporabo bogatega niza upravnih podatkov, ki so na voljo v državah članicah, ali kombinacije inovativnih metodologij in virov, vključno z novimi viri, ki nastajajo zaradi zagotavljanja digitalnih storitev. Te popise bi bilo treba uporabljati tudi za ponovno določitev demografskega izhodišča. Za uporabo takih novih virov bi morali veljati pravni, tehnični in postopkovni zaščitni ukrepi, določeni z Uredbo (ES) št. 223/2009.

(24)

Države članice in Komisija (Eurostat) bi morale imeti dostop do najširših možnih podatkovnih nizov, da bi lahko stroškovno učinkovito pripravile visokokakovostno evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih. V zvezi s tem je ključnega pomena, da nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni statistični organi), lahko pravočasno dostopajo do upravnih podatkov, ki jih imajo javne uprave na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, v skladu s členom 17a navedene uredbe, in da take podatke smejo uporabiti. Statistika o energetski učinkovitosti stavb lahko na primer temelji na upravnih podatkih v zvezi z izdajanjem energetskih izkaznic stavb na podlagi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12). Nacionalni statistični organi bi morali imeti pravočasen in reden dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk o energetski učinkovitosti stavb na podlagi Direktive (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Nacionalne statistične organe je treba vključiti tudi v odločitve v zvezi z oblikovanjem in preoblikovanjem ustreznih upravnih virov podatkov, da se zagotovi njihova nadaljnja uporaba za pripravo uradne statistike.

(25)

V zadnjih letih so bile na ravni Unije razvite celovite podatkovne zbirke in sistemi interoperabilnosti, povezani s prebivališčem, vitalnimi dogodki, državljanstvom ter migracijskim in čezmejnim gibanjem prebivalstva, kot so bili npr. vzpostavljeni z uredbami (EU) št. 910/2014 (14), (EU) 2018/1724 (15), (EU) 2019/817 (16) in (EU) 2019/818 (17) Evropskega parlamenta in Sveta. Zagotavljajo dragocene informacije, ki jih je mogoče uporabiti za pripravo in zagotavljanje kakovosti evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih.

(26)

Bistvenega pomena je, da se Komisiji (Eurostatu) omogoči uporaba podatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti na ravni Unije le v statistične namene ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov in zasebnosti podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (18). To bi moralo veljati zlasti za statistične podatke, shranjene v centralnem registru za poročanje in statistične podatke (CRRS), vzpostavljenem s členom 39(1) Uredbe (EU) 2019/817, s členom 39(1) Uredbe (EU) 2019/818 in z uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih statistični podatki se hranijo v CRRS. Glede na to, da naj bi CRRS zagotavljal medsistemske statistične podatke in analitično poročanje za namene politike, delovanja in kakovosti podatkov, bi morala Komisija (Eurostat) sodelovati z Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), kolikor je to mogoče, z namenom zagotavljanja zahtevane evropske statistike.

(27)

Pri podatkih v zasebni lasti gre za veliko količino podatkov, ki jih imajo zasebni subjekti in so bili pridobljeni na podlagi njihove dejavnosti, nacionalni statistični organi in Komisija (Eurostat) pa bi jih lahko uporabili za pripravo uradne statistike. Taki podatki lahko izboljšajo pokritost in pravočasnost evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih ter njeno sposobnost odzivanja na krize in lahko omogočijo statistične inovacije. Taki podatki lahko dopolnijo obstoječo demografsko statistiko in statistiko o migracijah, prispevajo k statističnim inovacijam in celo služijo za pripravo zgodnjih ocen pod pogojem, da so pravice in svoboščine imetnikov podatkov zaščitene. Nacionalni statistični organi in Komisija (Eurostat) imajo dostop do teh podatkov in jih lahko uporabljajo ter sodelujejo z imetniki zasebnih podatkov na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009.

(28)

Za zagotovitev primerljivosti evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih na ravni Unije je bistveno tudi, da se skupne opredelitve prebivalstva uporabljajo in izvajajo usklajeno. Za dosledno, zanesljivo in stroškovno učinkovito uporabo enotne harmonizirane populacijske osnove ob zagotavljanju pravočasnih rezultatov bi moralo biti mogoče po potrebi uporabiti znanstveno utemeljene tehnike modeliranja in statistične metode, kot so življenjski znaki.

(29)

Da bi zagotovile najvišjo kakovost zajetja, bi morale države članice uporabiti metode ocenjevanja, da bi dosegle natančno oceno celotnega prebivalstva na nacionalni ravni. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabijo metode ocenjevanja za podrobnejše razčlembe, vključno z geografskimi razčlembami. Znatno pomanjkanje poznavanja posameznih značilnosti, kot sta starost in spol, je neločljivo povezano z nekaterimi metodami ocenjevanja, na primer pri ocenjevanju statistik na podlagi podatkov, ki niso na razpolago iz upravnih ali drugih virov. Kadar zaradi takih metod ocenjevanja raven podrobnosti razčlembe ni zadostna, bi morale imeti države članice možnost, da uporabijo namensko kategorijo prilagoditve, da bi ocenile prebivalstvo v vseh ustreznih podatkovnih nizih. Uporaba takih kategorij prilagoditve, ki označujejo „neznane“ podatke, zagotavlja potrebno prožnost v primerih, ko so bili uporabljeni vsi razpoložljivi viri podatkov in ni mogoče dobiti dodatnih podrobnosti. Kadar države članice uporabljajo namenske kategorije prilagoditve, bi morale pojasniti svojo metodologijo in v ustreznih poročilih o kakovosti navesti razloge za uporabo kategorije prilagoditve.

(30)

Države članice bi morale predložiti svoje elektronske podatke in metapodatke v ustrezni tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Mednarodne standarde, kot je pobuda za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX), ter statistične ali tehnične standarde, pripravljene v Uniji, kot so standardi za metapodatke in potrjevanje ali načela evropskega interoperabilnega okvira, bi bilo treba uporabljati v obsegu, ki je pomemben za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih. Odbor za ESS je potrdil standarde ESS za metapodatke in poročila o kakovosti iz člena 12 Uredbe (ES) št. 223/2009. Ti standardi bodo prispevali k harmonizaciji zagotavljanja kakovosti in poročanja na podlagi te uredbe, zato bi jih bilo treba uvesti.

(31)

Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi morala izpolnjevati merila kakovosti glede ustreznosti, natančnosti, pravočasnosti in točnosti, dostopnosti in jasnosti, primerljivosti in skladnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009. Njeno kakovost bi bilo treba izboljšati v skladu z razvojem potreb Unije in vzpostaviti mehanizme za obravnavo morebitnih primerov, ko kakovost podatkov ni zagotovljena. Ustrezni rezultati ocene kakovosti, ki jo opravi Komisija (Eurostat), bi morali biti javno dostopni uporabnikom statistike z zagotavljanjem brezplačnega in enostavnega dostopa do te statistike prek podatkovnih zbirk Komisije (Eurostata) na njeni spletni strani in v njenih publikacijah.

(32)

Z evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih bi se morali odzvati na vztrajno pomanjkanje podatkov o težko dosegljivih skupinah prebivalstva, kot so osebe, ki prebivajo v ustanovah, invalidi, brezdomci, osebe z migrantskim ozadjem in osebe brez državljanstva. Da bi dobili najboljšo možno sliko družbe ter preprečili socialne in ekonomske neenakosti, bi si morale države članice prizadevati, da bi zagotovile ustrezno zajetost težko dosegljivih skupin prebivalstva. Za obravnavo tega vprašanja bi bilo treba uporabiti pilotne študije in študije izvedljivosti, izvedene na podlagi te uredbe.

(33)

Za ustrezne, pravočasne in učinkovite politike je treba pridobiti zanesljive in primerljive podatke, razčlenjene po spolu, starosti in, kadar je ustrezno, po državljanstvu, socialno-ekonomskem statusu, geografskem območju in drugih značilnostih v skladu s statističnimi načeli iz člena 338 PDEU ter Kodeksom ravnanja evropske statistike in okvirom ESS za zagotavljanje kakovosti. Ti podatki so pomembni za boljše razumevanje trendov na področju prebivalstva in stanovanj, za boj proti presečni diskriminaciji ter za izvajanje in oceno politik, ciljev politik in ukrepov Unije, kot so evropska strategija oskrbe iz sporočila Komisije z dne 7. septembra 2022 o evropski strategiji oskrbe, evropska strategija o pravicah invalidov iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 o strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in evropska platforma za boj proti brezdomstvu, vzpostavljena z Lizbonsko deklaracijo z dne 21. junija 2021 o evropski platformi za boj proti brezdomstvu, ki so vsi močno odvisni od podatkov o gospodinjstvih in družinah. Spodbujati bi bilo treba razčlenitev po invalidnosti, in sicer z uporabo obstoječih in novih upravnih virov podatkov. Pri zbiranju in uporabi podatkov je treba v celoti spoštovati standarde Unije in nacionalne standarde glede zasebnosti in drugih temeljnih pravic, zlasti ko se podatki nanašajo na mladoletnike. Razčlenitev po spolu bi morala odražati razpoložljive podatke v državah članicah. Trenutno lahko osebe v nekaterih državah članicah zakonsko prijavijo, da so tretjega spola, ki je pogosto nevtralni spol. Ta uredba ne vpliva na zadevna nacionalna pravila, ki omogočajo tako priznavanje.

(34)

Uredba (ES) št. 223/2009 vsebuje pravila o zagotavljanju podatkov s strani držav članic Komisiji (Eurostatu) in o njihovi uporabi, tudi o prenosu in varstvu zaupnih podatkov. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti, da se zaupni podatki zagotavljajo in uporabljajo izključno za statistične namene na podlagi členov 21 in 22 navedene uredbe.

(35)

Komisija (Eurostat) mora spoštovati statistično zaupnost podatkov, ki jih zagotovijo države članice na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009. V zvezi s statistiko o prebivalstvu, zbrano na podlagi te uredbe, bi bilo treba razviti usklajen pristop za zagotavljanje visoke kakovosti statističnih agregatov na evropski ravni in preprečevanje razkritja zaupnih podatkov v statističnih rezultatih ter se čim bolj izogniti prikrivanju podatkov.

(36)

Viri podatkov, ki so na voljo na nacionalni ravni, ne morejo vedno natančno zajeti pojavov, povezanih s prostim gibanjem oseb v Uniji, dostopom oseb do čezmejnih storitev v zvezi z vitalnimi dogodki in uveljavljanjem pravic oseb do nakupa in lastništva stanovanjskih nepremičnin, ki se uporabljajo kot primarna, počitniška in sekundarna nastanitev po vsej Uniji. Obstajajo tudi asimetrije v dvostranskih migracijskih tokovih in težave pri merjenju skupin prebivalstva, na primer med migranti, brezdomci ali prebivalci brez državljanstva. Zato bi bilo treba okrepiti izmenjavo podatkov za namen priprave statistike o prebivalstvu in migracijah ter zagotavljanje njene kakovosti in jo obravnavati kot še en vir podatkov. Takšna okrepljena izmenjava podatkov bi morala zajemati številne relevantne podatke, tudi podatke, ki očitno ne omogočajo neposredne ali posredne identifikacije statističnih enot. Morala bi imeti sposobnost zajemanja podatkov, za katere bi lahko veljale zahteve glede statistične zaupnosti. Države članice bi morale v svojem interesu in interesu drugih držav članic sodelovati pri dejavnostih izmenjave podatkov, vključno s pilotnimi projekti za oceno inovativnih varnih rešitev. Komisija (Eurostat) bi morala vzpostaviti tudi varno infrastrukturo za lažjo izmenjavo takih podatkov in hkrati zagotoviti vse potrebne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov.

(37)

Izmenjava zaupnih podatkov bi se lahko izvajala le na podlagi zahtevka, ki utemeljuje potrebo po izmenjavi teh podatkov na podlagi poglavja V Uredbe (ES) št. 223/2009.

(38)

Dolgoročno bi morala skupna prizadevanja v ESS za ublažitev čezmejnih pomislekov glede kakovosti statističnih podatkov, kot je dvojno štetje prebivalcev Unije, ki uživajo pravico do prostega gibanja, na primer izkoristiti enotne digitalne identifikatorje, določene na ravni Unije z Uredbo (EU) št. 910/2014.

(39)

Ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (19), Uredbo (EU) 2018/1725 ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20). Ti zakonodajni akti se v okviru svojega področja uporabe uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe, ob upoštevanju dejstva, da so osebni podatki, ki se obdelujejo v statistične namene v javnem interesu, zaupni statistični podatki, za katere velja načelo statistične zaupnosti. Zato naj se taki podatki uporabljajo le v statistične namene in naj se nikoli ne uporabljajo za ukrepe ali odločitve v zvezi s katero koli določeno fizično osebo. Za obdelavo, izmenjavo in arhiviranje osebnih podatkov v statistične namene v skladu s to uredbo bi bilo treba po možnosti uporabiti anonimizirane ali psevdonimizirane podatke, da se zagotovijo zaščitni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 89 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 13 Uredbe (EU) 2018/1725. Kadar se osebni podatki obdelujejo na podlagi uredbe (EU) 2016/679 ali (EU) 2018/1725, bi bilo treba v celoti upoštevati načela zakonitosti, poštenosti, preglednosti in točnosti, omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve shranjevanja ter celovitosti in zaupnosti. Podobno bi se morala uporabljati statistična načela iz člena 2 Uredbe (ES) št. 223/2009, ki so podrobneje opredeljena v Kodeksu ravnanja evropske statistike.

(40)

Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi se morala razvijati tako, da bi upoštevala nove potrebe po podatkih, ki izhajajo iz spreminjajočih se prednostnih nalog politike, ter spremembe demografskih, migracijskih, socialnih ali gospodarskih razmer v Uniji. Komisija (Eurostat) bi morala po potrebi izvesti pilotne študije in študije izvedljivosti, v katerih bi ustrezno ocenila izvedljivost zadevnih prilagoditev, pri čemer bi morala upoštevati vidike, kot so stroški in upravne obremenitve držav članic ter razpoložljivost ustreznih virov podatkov. Pri pripravi teh študij bi morala poskrbeti za reprezentativnost na ravni Unije, ob hkratnem odražanju razlik med državami članicami. Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami oceniti rezultate teh študij.

(41)

Da bi se upoštevali demografski, ekonomski in socialni trendi, tehnološki razvoj ter potreba po pravočasnem oblikovanju dobro usmerjenih politik, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama podrobnih tem, ki jih zajema evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih, in za opredelitev informacij, ki jih morajo države članice predložiti za namen dodatnega zbiranja statističnih podatkov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (21). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(42)

Pomen evropske statistike kot bistvenega dela z dokazi podprtega odločanja je izražen v okviru za načrtovanje in financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (22) (program Enotni trg). Države članice bi morale imeti možnost, da zaprosijo za finančno podporo iz programa Enotni trg in iz Instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (23), v skladu s cilji in pravili v zvezi s temi instrumenti za prilagoditev svojih nacionalnih statističnih sistemov, izboljšanje metodologije in kakovosti statistik ter načrtovanje in izvajanje vsega dodatnega zbiranja podatkov na podlagi te uredbe.

(43)

Na podlagi uredb (EU, Euratom) 2024/2509 (24) in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25) ter uredb Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (26), (Euratom, ES) št. 2185/96 (27) in (EU) 2017/1939 (28) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Poleg tega je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (29). Na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe glede opredelitve zahtev za podatke in metapodatke, tehničnih oblik in postopkov za zagotavljanje podatkov in metapodatkov ter vsebine in strukture poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (30).

(45)

Kadar bi izvajanje te uredbe ali delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, zahtevalo večje prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice, bi morala Komisija v ustrezno utemeljenih primerih in za omejeno obdobje imeti možnost zadevnim državam članicam odobriti odstopanja.

(46)

Ker cilja te uredbe, in sicer sistematične vzpostavitve evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(47)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 16. marca 2023 (31).

(48)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za ESS –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa skupni pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„državljanstvo“ pomeni posebno pravno vez med osebo in državo, pridobljeno ob rojstvu ali z naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, poroko, posvojitvijo ali na kakšen drug način v skladu z nacionalnim pravom;

(2)

„običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja, če je ta oseba:

(a)

v 12 mesecih pred referenčnim datumom in vključno z njim večino časa živela v tem kraju ali

(b)

prišla v ta kraj v 12 mesecih pred referenčnim datumom in vključno z njim ter namerava ali pričakuje, da bo tam ostala večino časa vsaj 12 mesecev od dneva prihoda;

(3)

„življenjski znaki“ pomeni informacije, ki kažejo na dejansko prisotnost in običajno prebivališče osebe na zadevnem ozemlju, ki se lahko pridobijo iz katerega koli ustreznega vira ali njihove kombinacije, vključno z digitalnimi sledmi, ki se nanašajo na zadevno osebo;

(4)

„mednarodna migracija“ pomeni dogodek, s katerim oseba uredi svoje običajno prebivališče na območju države članice ali tretje države, pred tem pa je običajno prebivala v drugi državi članici ali tretji državi;

(5)

„priseljeni“ pomeni osebo, ki se je v referenčnem obdobju odločila za mednarodno migracijo, da bi si na ozemlju države članice poročevalke uredila novo običajno prebivališče;

(6)

„odseljeni“ pomeni osebo, ki se je v referenčnem obdobju odločila za mednarodno migracijo, da bi si uredila novo običajno prebivališče zunaj ozemlja države članice poročevalke, pred tem pa je običajno prebivala na ozemlju države članice poročevalke;

(7)

„notranja migracija“ pomeni dogodek, s katerim oseba spremeni svoje običajno prebivališče na ozemlju države članice poročevalke;

(8)

„težko dosegljive skupine prebivalstva“ pomeni skupine oseb, za katere obstaja resnična ali percipirana ovira za popolno in reprezentativno vključitev ali evidentiranje pri zbiranju statističnih podatkov, bodisi zaradi premajhne pokritosti takih skupin bodisi zaradi pomanjkanja posebnih značilnosti za njihovo evidentiranje;

(9)

„bivalni prostor“ pomeni začasno ali stalno zgradbo, zavetišče ali prenočišče, v katerem prebiva ena ali več oseb, ne glede na to, ali je zasnovano za bivanje ljudi ali temu namenjeno;

(10)

„ločeni prostor“ pomeni prostor, obdan s stenami in prekrit s streho ali stropom tako, da lahko ena ali več oseb tam prebiva neodvisno od drugih oseb;

(11)

„neodvisni prostor“ pomeni prostor z neposrednim dostopom z ulice, stopnišča, iz prehoda, hodnika ali z zemljišča;

(12)

„običajno stanovanje“ pomeni strukturno ločeni prostor in neodvisni prostor na fiksni lokaciji, ki je namenjen stalnemu bivanju ljudi, na referenčni datum pa se uporablja kot običajno prebivališče, ni zaseden ali se uporablja kot sekundarno ali sezonsko prebivališče;

(13)

„stavba, namenjena bivanju“ pomeni stalno zgradbo, ki jo sestavlja eno ali več običajnih stanovanj ali ki je namenjena institucionalni ali skupinski nastanitvi;

(14)

„gospodinjstvo“ pomeni skupino dveh ali več oseb, ki si delijo bivalni prostor, ali osebo, ki ni del nobenega drugega gospodinjstva;

(15)

„ustanova“ pomeni skupni bivalni prostor, katerega namen je skupini oseb zagotoviti dolgoročno nastanitev in storitve, potrebne v njihovem vsakdanjem življenju;

(16)

„družina“ pomeni skupino dveh ali več oseb, ki večino časa živijo v istem gospodinjstvu in so povezane s starševstvom ali z zakonsko zvezo, registriranim partnerstvom ali zunajzakonsko skupnostjo;

(17)

„upravne evidence“ pomeni podatke, ki jih pripravi nestatistični vir, običajno register, ki ga vodi javni organ, katerega glavni cilj ni priprava statistike;

(18)

„področje“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, ki zajemajo določene teme;

(19)

„tema“ pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, pri čemer posamezna tema zajema eno ali več podrobnih tem;

(20)

„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, povezanih s temo, pri čemer posamezna podrobna tema zajema eno ali več spremenljivk;

(21)

„podatkovni niz“ pomeni eno ali več spremenljivk, organiziranih v strukturirani obliki;

(22)

„popis prebivalstva in stanovanj“ pomeni podrobne desetletne podatkovne nize in metapodatke, ki jih je treba zagotoviti na podlagi te uredbe;

(23)

„statistična enota“ pomeni enega člana množice subjektov, in sicer oseb, predmetov ali dogodkov, o katerih se zbirajo podatki in pripravlja statistika;

(24)

„spremenljivka“ pomeni značilnost statistične enote, ki lahko prevzame več kot en sklop vrednosti;

(25)

„razčlemba“ pomeni vnaprej določen diskretni, izčrpni in medsebojno izključujoči niz vrednosti, ki se lahko pripišejo spremenljivki, značilni za statistične enote;

(26)

„nacionalna raven“ pomeni raven, ki se nanaša na ozemlje države članice;

(27)

„regionalna raven“ ali „NUTS3“ pomeni raven NUTS3, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1059/2003;

(28)

„lokalna raven“ pomeni raven lokalne upravne enote, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1059/2003;

(29)

„raven mreže“ pomeni statistično mrežo, ki se vzdržuje in objavlja na podlagi člena 4a Uredbe (ES) št. 1059/2003;

(30)

„okvir“ pomeni kateri koli seznam, gradivo ali pripomoček, ki razmejuje in opredeljuje elemente ciljnega prebivalstva ter lahko glede na uporabo omogoča dostop do elementov ali zagotavlja njihove dodatne značilnosti;

(31)

„referenčni datum“ pomeni časovni trenutek, na katerega se nanaša statistika;

(32)

„referenčno obdobje“ pomeni časovno obdobje, na katerega se nanaša statistika ali dogodki;

(33)

„referenčni čas“ pomeni referenčni datum ali referenčno obdobje, odvisno od tega, ali gre za statistiko dogodkov ali statistiko drugih statističnih enot;

(34)

„metapodatki“ pomeni informacije, ki so potrebne, da se statistika uporablja in razlaga, ter ki podatkovne nize opisujejo na strukturiran način;

(35)

„predhodno preverjeni podatkovni nizi“ pomeni podatkovne nize, ki so jih države članice preverile na podlagi dogovorjenih skupnih pravil v zvezi s potrjevanjem.

Člen 3

Populacijska osnova

1.   Za namene te uredbe je populacijska osnova sestavljena iz vseh oseb, ki imajo na referenčni datum običajno prebivališče v Uniji v določeni teritorialni enoti države članice na nacionalni ravni, regionalni ravni, lokalni ravni ali ravni mreže.

2.   Populacijska osnova vključuje vse osebe z običajnim prebivališčem, ne glede na njihovo državljanstvo in ne glede na to, ali so ali so bile brez državljanstva.

3.   Populacijska osnova ne vključuje oseb, ki imajo običajno prebivališče zunaj ozemlja zadevne države članice, ne glede na kraj rojstva ali državljanstvo in ne glede na kakršne koli družinske, socialne, ekonomske ali premoženjske povezave, ki jih ima oseba s to državo članico.

4.   Kadar oseba nima običajnega prebivališča, se za njeno običajno prebivališče šteje njena lokacija na referenčni datum.

5.   Države članice uporabljajo opredelitev običajnega prebivališča iz te uredbe za vse podatkovne nize, ki se Komisiji (Eurostatu) posredujejo na podlagi te uredbe ter na nacionalni ravni, regionalni ravni, lokalni ravni in ravni mreže, kot je določeno v Prilogi.

6.   Pri uporabi opredelitve običajnega prebivališča države članice uporabljajo:

(a)

en ali več virov podatkov iz člena 8(1);

(b)

metode ocenjevanja – za katere se uporablja člen 11(2), da se zagotovi natančna uporaba populacijske osnove v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena –, kot so življenjski znaki in tudi druge znanstveno utemeljene, dobro dokumentirane in javno dostopne metode statističnega ocenjevanja ob upoštevanju mednarodnih priporočil in dobrih praks, da se popravi dejanska prisotnost v domnevnem kraju običajnega prebivališča v večini časa v 12 mesecih, ki se končajo z referenčnim datumom, in oceni število oseb, ki nameravajo ali naj bi ostale večino časa v 12 mesecih od dneva prihoda.

7.   Za namene glasovanja s kvalificirano večino v Svetu Komisija Svetu priskrbi podatke o celotnem prebivalstvu držav članic ob koncu vsakega referenčnega leta, kot jih objavi Komisija (Eurostat) do 30. septembra koledarskega leta po referenčnem letu. Komisija te podatke zagotovi na podlagi informacij, ki jih države članice pošljejo v podatkovnem nizu, določenem v Prilogi, in na podlagi vseh revidiranih podatkovnih nizov, poslanih s strani držav članic na podlagi člena 7(3), prvi pododstavek, točka (a), ter v skladu s členom 7(3), drugi in tretji pododstavek, kadar države članice take podatkovne nize pošljejo pred 1. septembrom koledarskega leta, ki sledi referenčnemu letu.

Člen 4

Statistične enote

Statistika se na podlagi te uredbe pripravlja po naslednjih statističnih enotah:

(a)

osebe;

(b)

vitalni dogodki;

(c)

družine;

(d)

gospodinjstva;

(e)

stavbe, namenjene bivanju;

(f)

bivalni prostori, vključno z ustanovami;

(g)

običajna stanovanja.

Člen 5

Statistične zahteve

1.   Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih zajema naslednja področja:

(a)

demografijo;

(b)

stanovanja;

(c)

družine in gospodinjstva.

2.   Statistika na področjih iz odstavka 1 se organizira v podatkovne nize v skladu s seznamom tem in podrobnih tem ter njihovih ustreznih periodičnosti, referenčnih časov, rokov za pošiljanje podatkov in teritorialnih ravni, kot je določeno v Prilogi. Kadar je statistična enota oseba, se podatkovni nizi razčlenijo najmanj po spolu in starosti, razen kot je določeno v opombi 1 Priloge.

Kar zadeva podrobno temo „energetske značilnosti stavb“, so podatki o energetski učinkovitosti stavb, ki jih je treba posredovati, omejeni na podatke, ki so na voljo v nacionalni podatkovni zbirki zadevne države članice o energetski učinkovitosti stavb, vzpostavljeni na podlagi člena 22 Direktive (EU) 2024/1275.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo seznama podrobnih tem iz Priloge. Kadar delegirani akt uvaja novo podrobno temo, lahko navedeni delegirani akt vključuje tudi zadevno periodičnost, referenčni čas, rok za pošiljanje in teritorialno raven. Ti delegirani akti se sprejmejo najmanj 18 mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega časa.

4.   Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi odstavka 3 tega člena zagotovi, da:

(a)

so delegirani akti ustrezno utemeljeni ter državam članicam ali dajalcem podatkov ne nalagajo znatnega dodatnega bremena ali stroškov;

(b)

se izvedejo študije izvedljivosti ali pilotne študije iz člena 13, njihovi rezultati pa se upoštevajo pred sprejetjem delegiranega akta.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev podatkovnih nizov in metapodatkov, ki jih je treba poslati Komisiji (Eurostatu). Ti izvedbeni akti določajo:

(a)

seznam spremenljivk, njihovih tehničnih specifikacij in razčlemb, če teritorialne razčlembe niso podrobnejše od teritorialnih ravni, določenih v Prilogi;

(b)

podrobne specifikacije statističnih enot in metapodatkov;

(c)

statistične klasifikacije, ki bodo uporabljene;

(d)

tehnične oblike za pošiljanje podatkovnih nizov in metapodatkov ter dodatne specifikacije, kadar je to potrebno in upravičeno;

(e)

tehnične specifikacije za namenske kategorije prilagoditve iz člena 11(2).

6.   Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta na podlagi odstavka 5 tega člena oceni statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi, ki je že bila zbrana na podlagi Uredbe (EU) 2019/1700. Komisija pri sprejemanju teh izvedbenih aktov navede razloge, ki upravičujejo vključitev vseh spremenljivk in razčlemb, ki so že bile zbrane na podlagi navedene uredbe. Ti izvedbeni akti ne smejo zahtevati podatkov, ki se lahko po svoji naravi zbirajo le neposredno od posameznikov.

7.   Izvedbeni akti, sprejeti na podlagi odstavka 5 tega člena, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Sprejmejo se vsaj 18 mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega časa, razen v zvezi s:

(a)

prvimi referenčnimi časi iz člena 6(5), za katere se izvedbeni akti sprejmejo vsaj 12 mesecev pred začetkom zadevnega referenčnega časa, in

(b)

popisom prebivalstva in stanovanj, za katerega se izvedbeni akti sprejmejo vsaj 24 mesecev pred začetkom leta, v katerem je referenčni datum.

Komisija zagotovi, da ti izvedbeni akti državam članicam ali dajalcem podatkov ne nalagajo znatnega dodatnega bremena ali stroškov.

8.   Izvedejo se študije izvedljivosti ali pilotne študije iz člena 13, njihovi rezultati pa se ustrezno ocenijo in upoštevajo pred vsako spremembo razčlembe iz odstavka 5, točka (a), tega člena.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za dopolnitev te uredbe z določitvijo informacij, ki jih države članice zagotovijo za največ tri referenčna leta, če se šteje, da je zbiranje dodatnih podatkov v okviru področja uporabe te uredbe potrebno zaradi izpolnjevanja dodatnih potreb po statističnih podatkih, ki jih drugače ni mogoče izpolniti. Zlasti delegirani akti iz tega odstavka ne smejo voditi v obveznost izvedbe nove statistične raziskave.

Ti delegirani akti določajo:

(a)

podrobne teme, ki se zajamejo na podlagi tega odstavka ter so povezane s področji in temami iz Priloge, ter razloge za take dodatne potrebe po statističnih podatkih;

(b)

v zvezi s podrobnimi temami iz točke (a) periodičnost, referenčne čase, roke za pošiljanje in teritorialne ravni.

Ti delegirani akti se ne uporabljajo za referenčne čase pred letom 2030 ter določajo najmanj dve leti med referenčnima časoma za vsako dodatno zbiranje podatkov. Ti delegirani akti ne smejo uvajati statističnih zahtev, pri katerih referenčni časi padejo v referenčna leta iz člena 6(2).

Izvedejo se študije izvedljivosti ali pilotne študije iz člena 13, njihovi rezultati pa se upoštevajo pred sprejetjem vsakega delegiranega akta na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

10.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatne informacije iz odstavka 9 in ustrezne metapodatke. Ti izvedbeni akti določajo:

(a)

seznam spremenljivk, njihovih tehničnih specifikacij in razčlemb, če teritorialne razčlembe niso podrobnejše od teritorialnih ravni, določenih v ustreznem delegiranem aktu iz odstavka 9, drugi pododstavek, točka (b), tega člena;

(b)

podrobne specifikacije statističnih enot in metapodatkov;

(c)

statistične klasifikacije, ki bodo uporabljene;

(d)

tehnične oblike za pošiljanje podatkovnih nizov in metapodatkov ter dodatne specifikacije, kadar je to potrebno in upravičeno.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2) do 18 mesecev pred začetkom zadevnega referenčnega časa.

Izvedejo se študije izvedljivosti ali pilotne študije iz člena 13, njihovi rezultati pa se upoštevajo pred sprejetjem vsakega izvedbenega akta.

11.   Študije iz odstavka 4, točka (b), iz odstavka 8, iz odstavka 9, četrti pododstavek, in iz odstavka 10, tretji pododstavek, tega člena se financirajo v skladu s členom 14.

Člen 6

Periodičnost in referenčni časi

1.   Države članice pripravijo evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih četrtletno, letno in večletno ter v okviru desetletnega popisa prebivalstva in stanovanj.

2.   Leta, ki se končajo z „1“, so referenčna leta za desetletni popis prebivalstva in stanovanj.

3.   Leta, ki se končajo z „1“, „5“ in „8“, so referenčna leta za večletno statistiko.

4.   Periodičnost in referenčni čas za vsako podrobno temo sta določena v Prilogi.

5.   Prvi referenčni datum, za katerega je treba zagotoviti letno statistiko na temo „stanje prebivalstva“, je 31. december 2027. Prvi referenčni datum, za katerega je treba predložiti desetletno statistiko, je 31. december 2031. Država članica prvič pošlje podatke o energetski učinkovitosti stavb najpozneje 24 mesecev od datuma, ko je v tej državi članici na voljo nacionalna podatkovna zbirka o energetski učinkovitosti stavb v skladu s členom 22 Direktive (EU) 2024/1275. Prvi referenčni čas, za katerega je treba zagotoviti katero koli drugo statistiko na podlagi te uredbe, je leto 2028.

Člen 7

Podatkovni nizi in metapodatki, ki jih je treba poslati Komisiji

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) pošljejo predhodno preverjene podatkovne nize in metapodatke v skladu s Prilogo v tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Za pošiljanje podatkovnih nizov in metapodatkov Komisiji (Eurostatu) se uporabijo storitve enotne vstopne točke.

2.   Kadar države članice objavijo podatkovne nize, ki jih zahteva ta uredba, na nacionalni ravni pred roki za pošiljanje, določenimi v Prilogi ali v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 5(9), države članice te podatkovne nize brez nepotrebnega odlašanja predložijo Komisiji (Eurostatu), v vsakem primeru pa najpozneje v 30 koledarskih dneh od dneva nacionalne objave ali do rokov za pošiljanje, določenih v Prilogi ali v navedenih delegiranih aktih, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

3.   Države članice Komisiji (Eurostatu) pošljejo:

(a)

revidirane podatkovne nize in metapodatke, če se revizija izvede po prvotni predložitvi podatkovnih nizov, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe;

(b)

revidirane podatkovne nize in metapodatke za ustrezne časovne vrste, če se revizija opravi na podatkovnih nizih, ki so predloženi Komisiji (Eurostatu) pred začetkom uporabe te uredbe.

Države članice Komisiji pošljejo revidirane podatkovne nize in metapodatke iz prvega pododstavka tega odstavka v 14 koledarskih dneh po reviziji skupaj s poročanjem o kakovosti v skladu s členom 11.

Države članice Komisijo brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o kakršni koli odločitvi za revizije podatkovnih nizov ali metapodatkov iz tega odstavka.

Člen 8

Viri podatkov in metode

1.   Države članice in Komisija (Eurostat) uporabljajo enega ali več naslednjih virov podatkov, če ti viri podatkov omogočajo pripravo statistike, ki izpolnjuje zahteve glede kakovosti iz člena 11:

(a)

upravne vire podatkov;

(b)

statistična raziskovanja ali druga zbiranja statističnih podatkov;

(c)

druge vire, vključno s podatki v zasebni lasti;

(d)

podatke, pridobljene z izmenjavo podatkov med nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi, vključenimi na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, tudi tistimi iz drugih držav članic, ter med temi uradi in organi ter Komisijo (Eurostatom) v okviru evropskega statističnega sistema (ESS).

2.   Če se zahtevek, ki ga nacionalni statistični urad ali Komisija (Eurostat) predloži zasebnemu imetniku podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009, nanaša na osebne podatke iz virov podatkov iz odstavka 1, točka (c), tega člena, mora biti ta zahtevek omejen na kategorije osebnih podatkov, ki jih zajemajo področja in teme iz Priloge k tej uredbi ali so potrebni za metode statističnega ocenjevanja v skladu s členom 3(6), točka (b).

3.   Države članice si prizadevajo za neprekinjeno razvijanje inovativnih virov in metod ter njihovo uporabo za izboljšanje statistike, pripravljene na podlagi te uredbe, pod pogojem, da omogočajo pripravo statistike, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz člena 11.

4.   Statistika, pripravljena na podlagi te uredbe, mora temeljiti na statistično zanesljivih in dobro dokumentiranih metodah ob upoštevanju mednarodnih priporočil in dobrih praks, kot so življenjski znaki, in drugih znanstveno utemeljenih statističnih metod ocenjevanja, ki se uporabljajo za pripravljanje statistike o prebivalstvu z običajnim prebivališčem v državah članicah.

Člen 9

Pravočasni dostop do upravnih podatkov in njihova uporaba

1.   Na podlagi člena 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni javni in poljavni organi, odgovorni za upravne vire podatkov, pomembne za namene te uredbe, omogočijo uporabo podatkov pravočasno in dovolj pogosto, da se lahko pripravi in pošlje statistika v rokih in v skladu s specifičnimi zahtevami glede kakovosti iz te uredbe. Nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, ter nacionalni javni in poljavni organi, odgovorni za upravne evidence, vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja, da se zagotovi pravočasen in brezplačen dostop do teh evidenc.

2.   Za pripravo statistike o podrobni temi energetske značilnosti stavb, nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, pravočasno in redno dostopajo do nacionalnih podatkovnih zbirk o energetski učinkovitosti stavb v skladu z Direktivo (EU) 2024/1275 ter lahko uporabijo administrativne podatke iz teh zbirk.

3.   Za pripravo razčlembe prebivalstva po spolu nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, uporabijo informacije, ki so na voljo v nacionalnih upravnih virih podatkov.

4.   Za namene te uredbe se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogoči pravočasen dostop in uporaba ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, tudi tistih, ki so bili vzpostavljeni na podlagi uredb (EU) št. 910/2014 in (EU) 2018/1724, ter statističnih podatkov, shranjenih v centralnem registru za poročanje in statistične podatke (CRRS). Komisiji (Eurostat) se omogoči dostop zlasti do podatkov CRSS, ki izvirajo iz interoperabilnih obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) v skladu z uredbama (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 ter uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih statistični podatki so shranjeni v CRRS. V ta namen Komisija (Eurostat) še naprej sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije, da bi določila prilagojene statistične podatke in metapodatke, ki se zahtevajo, kadar je to mogoče na podlagi prava Unije, za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, operativne ureditve za njihovo zagotavljanje ter potrebne spremljajoče fizične in logične zaščitne ukrepe.

Člen 10

Seznami držav in ozemelj

1.   Kadar podatkovni nizi vključujejo informacije po državi ali ozemlju, države članice za namene te uredbe uporabijo specifične razčlembe.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ali posodobi sezname držav in ozemelj, ki se uporabljajo za razčlembo statistike, pripravljene na podlagi te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

3.   Izvedbeni akti, ki spreminjajo več kot 25 % kategorij razčlembe držav ali ozemelj, se začnejo uporabljati ne prej kot 18 mesecev od začetka njihove veljavnosti.

Člen 11

Zahteve glede kakovosti in poročanje o kakovosti

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkovnih nizov in metapodatkov, z ocenjevanjem in spremljanjem:

(a)

kakovosti uporabljenih virov podatkov;

(b)

izčrpnosti in natančnosti zajetega prebivalstva v skladu s členom 3(6), zlasti v zvezi s težko dosegljivimi skupinami prebivalstva.

2.   Države članice zagotovijo, da podatki, pridobljeni z uporabo virov in metod iz člena 8, dajo natančno oceno prebivalstva v skladu s členom 3.

Države članice v priloženih metapodatkih in poročilih o kakovosti na podlagi odstavka 6 tega člena potrdijo in podrobno opišejo kakovost zajetja podatkov na podlagi člena 3(6).

Države članice metode ocenjevanja, ki se uporabljajo za celotno prebivalstvo na nacionalni ravni v skladu s členom 3(6), točka (b), in so opisane v poročilih o kakovosti, uporabijo za prilagoditev vseh podatkovnih nizov za podrobne teme „osnovne značilnosti osebe“, „socialno-ekonomske značilnosti osebe“ in „položaj osebe v gospodinjstvu“, pripravljene na podlagi virov iz člena 3(6), točka (a).

Države članice lahko te metode ocenjevanja uporabijo za nadaljnje podrobne razčlembe. V ta namen lahko države članice uporabijo namensko kategorijo prilagoditve.

3.   Za namene te uredbe se uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

4.   Države članice sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe za:

(a)

določitev okvirov, ki so primerni za namene te uredbe in se lahko uporabijo za namene člena 12 Uredbe (EU) 2019/1700;

(b)

preprečitev morebitnih tveganj prenizkega ali dvojnega štetja, povezanega s prostim gibanjem oseb v Uniji ter – kolikor je to mogoče – dostopom oseb do čezmejnih storitev, povezanih z vitalnimi dogodki, in pravicami oseb do čezmejnega nakupa, lastništva in uporabe stanovanjskih nepremičnin po vsej Uniji, med drugim z uporabo enotnih digitalnih identifikatorjev;

(c)

preprečitev morebitnih tveganj prenizkega ali dvojnega štetja in zagotovitev boljše primerljivosti migracijskih tokov.

5.   Komisija (Eurostat) oceni kakovost metapodatkov o specifikacijah in posredovanih podatkov, da bi jih med drugim na uporabniku prijazen način objavila na spletni strani Komisije (Eurostata).

6.   Države članice Komisiji (Eurostatu) prvič do 31. decembra 2030 in nato do 31. decembra vsakega leta, ki se konča z „0“, „3“ ali „7“, pošljejo poročilo o kakovosti, v katerem opišejo kakovost predložene statistike in statističnih postopkov za podatkovne nize, predložene v zadevnem obdobju. Ta poročila o kakovosti vključujejo informacije o uporabljenih virih podatkov in metodah, uporabi konceptov in opredelitev ter s tem povezanih možnih učinkih na kakovost izbranih virov podatkov, revizijah podatkov ter njihovih razlogih in učinkih ter metodah nadzora razkritja statističnih podatkov. Poročila o kakovosti tudi podrobno opišejo, kako so države članice izvajale ukrepe iz odstavka 1 in kako so izpolnile merila kakovosti iz odstavka 3.

7.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktične ureditve za poročila o kakovosti iz odstavka 6 tega člena in njihovo vsebino. Ti izvedbeni akti državam članicam ne smejo nalagati znatnega dodatnega bremena ali stroškov. Sprejmejo se v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

8.   Vsaka večja prilagoditev, določena z izvedbenimi akti iz odstavka 7 tega člena, je lahko predmet finančne in tehnične podpore na podlagi člena 14 ali odstopanja na podlagi člena 18.

9.   Države članice v najkrajšem možnem času obvestijo Komisijo (Eurostat) o vseh relevantnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi lahko vplivale na kakovost predložene statistike, ter v primeru negativnega vpliva na kakovost te statistike brez nepotrebnega odlašanja poskusijo razrešiti zadevo.

10.   Države članice na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije (Eurostata) brez nepotrebnega odlašanja predložijo dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti statističnih informacij, kot so rezultati ocene virov podatkov in dokumentacija o metodah.

Člen 12

Izmenjava podatkov

1.   Namen izmenjave podatkov med nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi, vključenimi na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, tudi tistimi iz drugih držav članic, ter med temi uradi in organi ter Komisijo (Eurostat) je izključno razvoj in priprava evropske statistike, ki spada na področje uporabe te uredbe, ter izboljšanje kakovosti te evropske statistike.

2.   Za zagotovitev varne izmenjave podatkov v ESS z vsemi potrebnimi zaščitnimi ukrepi v zvezi s fizičnim, tehničnim in logičnim varstvom podatkov Komisija (Eurostat) vzpostavi varno infrastrukturo za lažjo izmenjavo podatkov iz odstavka 1. Nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, lahko to infrastrukturo za varno izmenjavo podatkov uporabljajo za namene iz odstavka 1. Komisija (Eurostat) in nacionalni statistični organi, ki uporabljajo to infrastrukturo za varno izmenjavo podatkov za obdelavo osebnih podatkov v skladu z odstavkom 3, se štejejo za skupne upravljavce za obdelavo osebnih podatkov v infrastrukturi za varno izmenjavo podatkov. Če ti uradi in organi uporabljajo drugo infrastrukturo za izmenjavo podatkov, zagotovijo, da taka infrastruktura zagotavlja vsaj enakovredno varnost, kot jo zagotavlja infrastruktura za varno izmenjavo podatkov, ki jo je vzpostavila Komisija (Eurostat).

3.   Izmenjava zaupnih podatkov v smislu člena 3, točka 7, Uredbe (ES) št. 223/2009 ali izmenjava osebnih podatkov na podlagi uredbe (EU) 2016/679 ali (EU) 2018/1725 lahko poteka prostovoljno, če taka izmenjava:

(a)

temelji na zahtevku, ki utemeljuje potrebo po izmenjavi podatkov v vsakem posameznem primeru, zlasti glede vprašanj kakovosti, ki jih je treba posebej obravnavati;

(b)

temelji na tehnologijah za izboljšanje zasebnosti, ki so posebej zasnovane za izvajanje načel uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, zlasti glede omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve shranjevanja, celovitosti in zaupnosti;

(c)

je izvedena v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 223/2009.

4.   Za namene iz odstavka 1 se nezaupni podatki izmenjujejo med nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi, vključenimi na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, tudi tistimi iz drugih držav članic, ter med temi uradi in organi ter Komisijo (Eurostatom).

5.   Komisija (Eurostat) in države članice s pilotnimi študijami preizkusijo in ocenijo infrastrukturo in primernost ustreznih tehnologij za krepitev zasebnosti za izmenjavo podatkov.

6.   Kadar se v pilotnih študijah, ki se izvajajo na podlagi odstavka 5 tega člena, opredelijo učinkovite in varne rešitve za izmenjavo podatkov za namen iz odstavka 1 tega člena, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije za izmenjavo podatkov ter ukrepe za zaupnost in varnost informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Člen 13

Pilotne študije in študije izvedljivosti

1.   Kadar je to potrebno in primerno za namene te uredbe, Komisija (Eurostat) začne izvajati pilotne študije in študije izvedljivosti, katerih cilj je:

(a)

ocena razpoložljivosti virov podatkov in njihove kakovosti, tudi podatkov v javni in zasebni lasti na ravni Unije in nacionalni ravni;

(b)

razvoj in ocena izvedljivosti izvajanja novih podrobnih tem, novih statističnih enot, in novih spremenljivk ter njihovih razčlemb, in razvoj in ocena izvedljivosti drugih zadev, zajetih v delegiranih in izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe;

(c)

ocena razpoložljivosti virov podatkov o invalidnosti oseb in preizkušanje razčlenitve statističnih podatkov v skladu z nacionalnim pravom in praksami na področju varstva podatkov in nadzora razkritja;

(d)

razvoj novih metodologij in statističnih tehnik za izboljšanje kakovosti ter informacij o težko dosegljivih skupinah prebivalstva;

(e)

zmanjšanje asimetrije v podatkih o migracijskih tokovih ter zagotavljanje boljše primerljivosti migracijskih tokov;

(f)

zmanjšanje morebitnega prenizkega ali dvojnega štetja ljudi;

(g)

preizkus in ocena infrastrukture in primernosti ustreznih tehnologij za krepitev zasebnosti za varno izmenjavo podatkov v ESS v skladu s členom 12(5).

2.   Države članice lahko sodelujejo v pilotnih študijah in študijah izvedljivosti iz odstavka 1, vendar morajo skupaj s Komisijo (Eurostatom) zagotoviti reprezentativnost teh študij na ravni Unije.

3.   Rezultate pilotnih študij in študij izvedljivosti iz odstavka 1 oceni Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami. Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami pripravi poročila o ugotovitvah navedenih študij.

Člen 14

Financiranje

1.   Za namen izvajanja te uredbe, se finančni prispevek Unije iz programa Enotni trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/690, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, da na voljo nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom, vključenim na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, za:

(a)

prilagoditve infrastrukture in usposabljanje v zvezi z nacionalnim statističnim sistemom, ki so potrebne za razvoj in izvajanje novih ali izboljšanih: virov podatkov, metodologij, izmenjave podatkov, statističnih enot, tem, podrobnih tem in spremenljivk ter njihovih razčlemb;

(b)

pripravo in izvajanje dodatnega zbiranja statističnih podatkov iz člena 5(9);

(c)

sodelovanje držav članic v reprezentativnih pilotnih študijah in študijah izvedljivosti iz člena 13.

Finančni prispevek se lahko da na voljo tudi iz splošnega proračuna Unije.

2.   Znesek finančnega prispevka Unije iz prvega pododstavka odstavka 1 se določi v skladu s pravili programa Enotni trg v okviru letnega proračunskega postopka in je odvisen od razpoložljivosti sredstev.

Nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, lahko zaprosijo tudi za podporo iz drugih veljavnih finančnih programov Unije v skladu s pravili teh programov. Polege tega države članice lahko zaprosijo za podporo iz Instrumenta za tehnično podporo, da bi izboljšale kakovost statistike in razvile metodologije v podporo zahtev iz te uredbe v skladu s pravili Instrumenta za tehnično podporo in z njegovim ciljem spodbujanja priprave, zagotavljanja in spremljanja kakovosti podatkov in statistik.

3.   Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 ne presega 90 % upravičenih stroškov.

Člen 15

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v ukrepih, ki se financirajo na podlagi te uredbe, po odločitvi, sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Računskemu sodišču in Evropskemu javnemu tožilstvu podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013.

Člen 16

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(3) in (9) se prenese na Komisijo za obdobje pet let od 1. januarja 2026. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 5(3) in (9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(3) ali (9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Postopek odbora

1.   Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen s členom 7 Uredbe (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 18

Odstopanja

1.   Kadar uporaba te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi, zahteva večje prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice, lahko Komisija v skladu s postopkom iz odstavkov 4 in 5 z izvedbenimi akti zadevnim državam članicam odobri odstopanja za največ tri leta.

2.   Kadar ob koncu obdobja, za katero je bilo odobreno, obstajajo zadostni dokazi, da je odstopanje iz odstavka 1 še naprej utemeljeno, lahko Komisija v skladu z odstavkoma 4 in 5 z izvedbenim aktom odobri nadaljnje odstopanje za največ tri leta.

3.   Komisija pri odobritvi odstopanj na podlagi odstavka 1 ali 2 tega člena upošteva primerljivost statistik držav članic ter potrebo po pravočasnem izračunu zahtevanih reprezentativnih in zanesljivih statističnih agregatov na evropski ravni. Komisija pri odobritvi teh odstopanj zagotovi tudi, da se zahteve v zvezi s statistiko, metapodatki in kakovostjo, ki jih zajema ta uredba in so bile pred datumom začetka uporabe te uredbe zajete v Uredbi (EU) št. 1260/2013 ali členu 3 Uredbe (ES) št. 862/2007, nadaljujejo brez prekinitve.

4.   Države članice, ki zaprosijo za odstopanje na podlagi odstavka 1, predložijo Komisiji ustrezno utemeljeno zahtevo v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti zadevnega akta, v primeru zahteve za podaljšanje na podlagi odstavka 2 pa šest mesecev pred koncem obdobja, za katero je bilo odobreno obstoječe odstopanje.

5.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

Člen 19

Spremembe Uredbe (ES) št. 862/2007

Uredba (ES) št. 862/2007 se spremeni:

(1)

naslov se nadomesti z naslednjim:

„Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o evropski statistiki o azilu in upravnih in sodnih postopkih v zvezi z zakonodajo o priseljevanju ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih“

;

(2)

v členu 1 se črtata točki (a) in (b);

(3)

člen 2(1) se spremeni:

(a)

črtajo se točke (a), (b) in (c);

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

‚državljanstvo‘ pomeni državljanstvo, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2025/2458 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(*1)  Uredba (EU) 2025/2458 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2025 o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013 (UL L, 2025/2458, 12.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2458/oj)“;"

(c)

črtata se točki (f) in (g).

(4)

člen 3 se črta;

(5)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9c

Pravočasni dostop do upravnih podatkov in njihova uporaba

1.   Na podlagi člena 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 nacionalni javni in poljavni organi, odgovorni za upravne vire podatkov, pomembne za namene te uredbe, omogočijo uporabo podatkov pravočasno in dovolj pogosto, da se lahko pripravi in pošlje statistika v rokih in v skladu s specifičnimi zahtevami glede kakovosti iz te uredbe. Nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, vključeni na seznam iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, ter nacionalni javni in poljavni organi, odgovorni za upravne evidence, vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja, da se zagotovi pravočasen in brezplačen dostop do teh evidenc.

2.   Za namene te uredbe se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogoči pravočasen dostop in uporaba ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, tudi tisti, ki so bili vzpostavljeni na podlagi uredb (EU) št. 910/2014 (*2) in (EU) 2018/1724 (*3) Evropskega parlamenta in Sveta, ter statističnih podatkov, shranjenih v centralnem registru za poročanje in statistične podatke (CRRS). Komisiji (Eurostat) se omogoči dostop zlasti do podatkov CRRS, ki izvirajo iz interoperabilnih obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) v skladu z uredbama (EU) 2019/817 (*4) in (EU) 2019/818 (*5) Evropskega parlamenta in Sveta ter uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih statistični podatki so shranjeni v CRRS. V ta namen Komisija (Eurostat) še naprej sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije, da bi določila prilagojene statistične podatke in metapodatke, ki se zahtevajo, kadar je to mogoče na podlagi prava Unije, za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, operativne ureditve za njihovo zagotavljanje ter potrebne spremljajoče fizične in logične zaščitne ukrepe.

(*2)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj)."

(*3)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1724/oj)."

(*4)  Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/817/oj)."

(*5)  Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/818/oj).“;"

(6)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Seznami držav in ozemelj

Seznami držav in ozemelj iz člena 10 Uredbe (EU) 2025/2458. se uporabljajo za pripravo statistike na podlagi te uredbe, da se zagotovi primerljivost podatkov, specifičnih za posamezne države in ozemlja, v evropski statistiki. Države članice te sezname prvič uporabijo za pripravo statistike, ki se zahteva na podlagi te uredbe, in sicer od posredovanja podatkov za referenčno leto 2028.“.

Člen 20

Razveljavitev

Uredbi (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2028, brez poseganja v obveznosti iz navedenih pravnih aktov, kar zadeva referenčna obdobja, ki se v celoti ali delno iztečejo pred navedenim datumom.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi iz prvega odstavka se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2028.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 26. novembra 2025

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednica

M. BJERRE

(1)   UL C 228, 29.6.2023, str. 148.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2024 (UL C, C/2025/3787, 17.9.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/3787/oj) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 29. septembra 2025 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 2025.

(3)  Uredba (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 261 I, 14.10.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1700/oj).

(4)  Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (UL L 330, 10.12.2013, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1260/oj).

(5)  Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2021/1004/oj).

(6)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/223/oj).

(7)  Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (UL L 199, 31.7.2007, str. 23, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/862/oj).

(8)  Uredba (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 14, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/763/oj).

(9)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1059/oj).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1799 z dne 21. novembra 2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa prebivalstva in stanovanj iz leta 2021, geokodiranih na mreži z velikostjo celic 1 km2 (UL L 296, 22.11.2018. str. 19, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2018/1799/oj).

(11)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2007/2/oj).

(12)  Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2010/31/oj).

(13)  Direktiva (EU) 2024/1275 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2024 o energetski učinkovitosti stavb (UL L, 2024/1275, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1275/oj).

(14)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj).

(15)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1724/oj).

(16)  Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/817/oj).

(17)  Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/818/oj).

(18)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(19)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(20)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2002/58/oj).

(21)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj.

(22)  Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014, (UL L 153, 3.5.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/690/oj).

(23)  Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/240/oj).

(24)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(25)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj).

(26)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1 ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1995/2988/oj).

(27)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2185/oj).

(28)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj).

(29)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2017/1371/oj).

(30)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(31)   UL C 123, 5.4.2023, str. 9.

PRILOGA

Področja, teme in podrobne teme s periodičnostjo, referenčnim časom, rokom za pošiljanje in teritorialno ravnjo za vsako podrobno temo

Področje

Tema

Podrobna tema

Periodičnost

Referenčni čas (datum ali obdobje)

Rok za pošiljanje podatkov

Teritorialna raven

Demografija

Stanje prebivalstva

Osnovne značilnosti osebe

A

31.12.LL

T + 60 dni

nacionalna (1)

T + 6 mesecev

nacionalna (2) +  (3)

T + 10 mesecev (4)

NUTS 3

T + 12 mesecev (5)

mreža (2)

MA

31.12.LL

T + 18 mesecev (5)

NUTS 3

MA

31.12.LL

T + 24 mesecev

lokalna upravna enota

D

31.12.LL

T + 18 mesecev (5)

NUTS 3

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

lokalna upravna enota

Socialno-ekonomske značilnosti osebe

MA

31.12.LL

T + 18 mesecev (5)

NUTS 3 + mreža (6)

MA

31.12.LL

T + 24 mesecev

lokalna upravna enota

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota

 

Rodnost

Živorojeni

Q

Mesec

T + 60 dni

nacionalna (1)

A

Leto

T + 10 mesecev (4)

NUTS 3 + lokalna upravna enota

Dovoljeni splavi (6)

A

Leto

T + 12 mesecev

nacionalna

Umrljivost

Umrli

Q

Mesec, teden (6)

T + 60 dni

nacionalna (2)

A

Leto

T + 10 mesecev (4)

NUTS 3 + lokalna upravna enota

Umrli dojenčki

A

Leto

T + 9 mesecev (4)

nacionalna

Pozne fetalne smrti (6)

A

Leto

T + 12 mesecev

nacionalna

Partnerstva

Zakonske zveze in registrirana partnerstva

A

Leto

T + 12 mesecev

nacionalna

Značilnosti oseb, ki sklenejo zakonsko zvezo ali registrirano partnerstvo

A

Leto

T + 12 mesecev

nacionalna

Razveze zakonskih zvez in prenehanje registriranih partnerstev

A

Leto

T + 12 mesecev

nacionalna

 

Migracije

Priseljeni

Q

Mesec

T + 120 dni

nacionalna (1)

A

Leto

T + 6 mesecev

nacionalna (2)

T + 12 mesecev

NUTS 3

Odseljeni

A

Leto

T + 6 mesecev

nacionalna (2)

T + 12 mesecev

NUTS 3

Notranja migracija

A

Leto

T + 12 mesecev

NUTS 3

Pridobitev in izguba državljanstva države članice in Unije

Osebe, ki so pridobile državljanstvo

A

Leto

T + 9 mesecev

nacionalna

Osebe, ki so izgubile državljanstvo ali so se mu odrekle

A

Leto

T + 9 mesecev (4)

nacionalna

Stanovanja

Bivalni prostori

Značilnosti bivalnih prostorov

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota

Običajna stanovanja

Osnovne značilnosti stavbe

MA

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota + mreža

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota

Energetske značilnosti stavb (7)

A (od leta 2035 naprej)

31.12.LL

T + 12 mesecev

NUTS 3

MA

31.12.LL

T + 18 mesecev (5)

NUTS 3 + mreža

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota

 

Naseljena običajna stanovanja

Značilnosti naseljenih običajnih stanovanj

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3

Uporaba naseljenih običajnih stanovanj

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3

Družine in gospodinjstva

Družine

Značilnosti družine

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota

Gospodinjstva

Značilnosti gospodinjstva

A

31.12.LL

T + 24 mesecev

nacionalna

MA

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota

Položaj osebe v gospodinjstvu

A

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3

D

31.12.LL

T + 24 mesecev

NUTS 3 + lokalna upravna enota

Legenda za stolpec z naslovom „Periodičnost“

Četrtletno

Q

Letno

A

Večletno (leta, ki se končajo z „1“, „5“ ali „8“)

MA

Desetletno (leta, ki se končajo z „1“)

D

(1)  Prva ocena skupnega zneska na nacionalni ravni.

(2)  Prva ocena, razčlemba omejena na starost in spol.

(3)  Podatke o celotnem prebivalstvu na nacionalni ravni v tem podatkovnem nizu zagotovi Komisija Svetu na podlagi člena 3(7).

(4)  T + 12 mesecev do leta 2035.

(5)  T + 24 mesecev do leta 2035.

(6)  Navede se prostovoljno.

(7)  Na podlagi člena 6(5) te uredbe država članica podatke o energetski učinkovitosti stavb prvič pošlje najpozneje 24 mesecev od datuma, na katerega je v tej državi članici na voljo nacionalna podatkovna zbirka o energetski učinkovitosti stavb, vzpostavljena na podlagi člena 22 Direktive (EU) 2024/1275. Podatki o energetski učinkovitosti stavb so na podlagi člena 5(2), drugi pododstavek, te uredbe omejeni na podatke, ki so na voljo v tej nacionalni podatkovni zbirki.

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2458/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Full & Egal Universal Law Academy