Gard and Others - United Kingdom - 39793/17
Pozitivne obveznosti države - vsebinski vidik
Odločitev o prekinitvi terapije, s katero se ohranjajo osnovne življenjske funkcije otroka, ki trpi za neozdravljivo genetsko boleznijo - pritožba nedopustna
Dejstva:
Dojenček Charlie Gard je trpel za redko in usodno genetsko boleznijo. Februarja 2017 je bolnišnica, kjer se je otrok nahajal, predlagala, da sodišče odloči, ali bi bilo zakonito, da se otroka odklopi z naprav, ki so ga ohranjale pri življenju in se mu nudi zgolj paliativna oskrba. Prav tako sta starša zahtevala odločitev, ali bi bilo v otrokovo največjo korist, da se mu v ZDA nudi poskusno zdravljenje. Domača sodišča so ugotovila, da bi bilo zakonito, če bi bolnišnica otroka odklopila z naprav, saj je obstajala nevarnost, da se s podaljševanjem stanja (ne da bi obstajalo upanje po izboljšanju bolezni) otrokovo trpljenje zgolj povečuje, poskusno zdravljenje pa ne bi prineslo nobenega učinkovitega izboljšanja stanja.
V postopku pred Sodiščem so pritožniki med drugim trdili, da je bolnišnica onemogočila potencialno uspešno zdravljenje v ZDA, kar je v nasprotju z 2. členom Konvencije, in da odločitev domačega sodišča nepošteno in nesorazmerno posega v starševske pravice po 8. členu Konvencije.
(Konec julija so Charlieja Garda po ustavljenem novem sodnem postopku pred sodiščem v UK, ko je bilo ugotovljeno, da so otrokove možganske poškodbe že prehude, da bi bilo sploh še kaj upanja za zdravljenje in ko sta starša novo pravno sredstvo umaknila, v hospicu odklopili z naprav, ki so ohranjale njegovo življenje in je umrl. Denar, ki sta ga starša zbrala za pot in zdravljenje v ZDA, bosta namenila skladu za pomoč staršem otrok z redkimi boleznimi.)
Pravo:
Člen 2: Sodišče ni ugotovilo kršitve 2. člena Konvencije, ki naj bi bila podana, ker je bolnišnica preko pravnega postopka blokirala dostop do zdravljenja, saj je tožena država vzpostavila okvir, po katerem se odloča o pravici do dostopa do poskusnega zdravljenja (primerjaj Hristozov and Others v. Bulgaria, 47039/11 in 358/12) in ki temelji na zakonodaji EU (Direktiva 2001/20/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi). 2. člen Konvencije ne dopušča take razlage, po kateri bi bil uzakonjen dostop do neodobrenih medicinskih produktov, namenjenih neozdravljivo bolnim.
Glede vprašanja protipravnosti ukinitve oz. odklopa naprav, ki so otroka vzdrževale pri življenju, je sodišče presojalo naslednje vidike: a) nacionalni pravni okvir in praksa, b) želja pacienta in njegovih bližnjih ter medicinskega osebja ter c) možnost, da o obstoječi dilemi (kaj je v največjem interesu pacienta) odloča sodišče (Lambert and Others v. France, GC, 46043/14):
ad a) Sodišče je že v enem od prejšnjih primerov (Glass v. the United Kingdom, 61827/00 z dne 9. 3. 2004 in 18. 3. 2003) že ugotovilo, da v UK obstoji zakonodajni okvir, ki je ustrezen, saj sledi usklajenim standardom iz Konvencije (Sveta Evrope) o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino; razlogov, da bi odstopili od te prejšnje ocene sodniki niso našli.
ad b) Stališče pacienta, njegovih bližnjih in medicinskih strokovnjakov: Domača sodišča so poskrbela, da je bil otrokov interes zavarovan s postavitvijo posebnega, profesionalnega skrbnika. Starša sta bilo v vse postopke vključena in primerno zastopana in njuni volji je bil dan poseben poudarek. Izvedenec, ki sta ga angažirala starša, je na sodišču podal svoje mnenje in sodišče se je tudi s tem mnenjem natančno ukvarjalo in ga presojalo. Obravnavana so bila mnenja zdravstvenega osebje, ki je zdravilo Charlieja, sodišče je angažiralo tudi tuje specialiste. Pritožbeno sodišče je tudi zaslišalo specialista iz ZDA, ki je bil pripravljen otroka sprejeti na zdravljenje in ki je bil povabljen, da svoje strokovne poglede v UK deli z lečečimi zdravniki.
ad c) Iz domačih postopkov je razvidno, da je razrešitev tovrstnega spora oz. dvoma v sodnem postopku ne samo možnost, pač pa dolžnost. Bolnišnica je sprožila ustrezne postopke pred pristojnim sodiščem, končna odločitev je bila sprejeta na ustrezni instanci.
Glede na to, da so bile izpolnjene vse tri predpostavke in ob upoštevanju širokega polja proste presoje nacionalnih sodišč, je Sodišče ocenilo, da je pritožba očitno neutemeljena, zato je ni dopustilo.
Sklep: Pritožba ni dopustna (očitno neutemeljena).
Člen 8: Sodišče je presodilo, da je bilo poseženo v starševske pravice in vezi z otrokom. Ta poseg pa je bil skladen z zakonom, zasledoval je legitimen cilj (varovanje zdravja ali morale ter pravic in svoboščin mladoletnika). Ob presoji, ali je bil poseg nujen v demokratični družbi, je Sodišče zavrnilo dva razloga, na katerih je temeljila pritožba: a) da ni primerno, da o vprašanju zdravljenja otroka odloča sodišče in b) da bi bilo pravilno merilo pri presoji nujnosti posega v starševske pravice odgovor na vprašanje, ali bi otroku nastala občutna škoda, in ne „kaj je v otrokovo največjo korist“. Pri presoji prvega argumenta se je Sodišče sklicevalo na svoja stališča, ki so se oblikovala v zadevah Glass in Lambert, in iz katerih izhaja, da je v primeru nesoglasja med lečečo bolnišnico in starši edino pravilno, da o konfliktu odloča sodišče. Glede drugega razloga pa obstaja široko (mednarodno) soglasje, da je odločilni kriterij pri vprašanjih, ki zadevajo otroke, največja korist otroka. To vprašanje pa v tem primeru sploh ni bilo odločujoče, saj so domača sodišča na podlagi obširnega dokaznega postopka z izvedenci ugotovila, da otroku grozi občutna škoda, ki se kaže v nadaljnjem trpljenju, bolečinah in mukah, pri čemer poskusno zdravljenje ne bi prineslo nobenega izboljšanja.
Nacionalna sodišča so bila izjemno skrbna in izčrpna, presodila so vsak malenkosten dokaz, dala so možnost vsem prizadetim osebam, da so lahko izrazili svoja stališča, dokazni postopek z izvedenci je bil obširen in visoko strokoven, opredelila so se do vseh podanih argumentov. Odločitev je prestala presojo na treh instancah, z jasnimi in izčrpnimi razlogi, ki so dali zadostne odgovore na relevantna vprašanja, izpostavljena v pravnih sredstvih.
Podanih ni bilo prav nobenih znakov, da bi bila odločitev domačega sodišča arbitrarna ali da bi šlo za nesorazmeren poseg.
Sklep: Pritožba ni dopustna (očitno neutemeljena).
Člen 5:
Sklep: Pritožba ni dopustna (očitno neutemeljena).
Full & Egal Universal Law Academy