Haupt - Austria - 55537/10
Mirno uživanje premoženja
Zavrnitev odškodninskega zahtevka po tem, ko je bila dovoljena obnova postopka zaradi ugotovitve kršitve Konvencije - pritožba nedopustna
Dejstva:
V relevantnem obdobju je bil pritožnik podpredsednik avstrijske Svobodnjaške stranke. Potem, ko so ga v televizijski oddaji primerjali s povodnim konjem, je skladno z zakonom o medijih sprožil kazenski pregon zoper televizijsko družbo, ki je predvajala žaljive izjave, pri čemer mu je bila v pravnomočno končanem postopku prisojena tudi odškodnina.
Toženka je zaradi obsodbe sprožila postopek pred ESČP zaradi kršitve pravice do svobode izražanja po 10. členu Konvencije. Ko je bila pritožba posredovana toženi državi, je avstrijsko vrhovno sodišče generalnemu državnemu tožilcu dopustilo izredno pravno sredstvo (ponovna obravnava zadeve), spis odstopilo v reševanje pristojnemu deželnemu sodišču (sodišče prve stopnje), ki je v ponovljenem sojenju zahtevek na plačilo odškodnine zavrnilo.
V postopku pred Sodiščem pritožnik med drugim navaja, da je bilo s tako odločitvijo v novem sojenju poseženo v njegovo pravico do zasebnosti po 8. členu Konvencije in v pravico do mirnega uživanja premoženja po 1. členu Prvega protokola, saj je bil njegov odškodninski zahtevek (v prvem postopku pravnomočno prisojen) v ponovljenem sojenju zavrnjen.
Pravo:
Sodba deželnega sodišča je pravilno uravnotežila nasprotujoče si interese pravice do spoštovanja zasebnosti pritožnika na eni in pravice do svobodnega izražanja televizijske družbene drugi strani. Pritožba zaradi očitane kršitve po 8. členu Konvencije zato kot očitno neutemeljena ni bila dopuščena.
1. člen Prvega protokola:
Osrednje vprašanje je bilo, ali je na podlagi sodbe kazenskega deželnega sodišča pritožnik razpolagal z nesporno terjatvijo, ki že ustvarja premoženjsko pravico.
Ko je Sodišče tako izhodišče zanikalo, je pri tem poudarilo pomen 363. a člena avstrijskega zakonika o kazenskem postopku, ki jasno opredeljuje pravico vsakogar, ki trdi, da je bila v postopku kršena njegova konvencijska pravica, da zahteva obnovo postopka in po ustaljeni praksi avstrijskega vrhovnega sodišča ugotovitev obstoja kršitve Konvencije s strani ESČP ni nujen pogoj za dovolitev tovrstne obnove. Pritožnik se je zato moral zavedati položaja po avstrijskem pravu, po katerem je televizijska družba z vložitvijo pritožbe pred ESČP lahko sprožila postopek po domačem pravu, v katerem bi se ponovno presodila pravica pritožnika do odškodnine v sorazmerju s pravico tožene družbe do svobode izražanja po Konvenciji. Prisoja odškodnine namreč ni bila le akcesorna siceršnji kazenski obsodbi televizijske družbe, pač pa je predstavljala samostojno sankcijo za protipravno ravnanje. Zato bi pritožniku moralo biti jasno, da odprava kazenske sodbe avtomatično vpliva tudi na sodbo glede odškodninskega zahtevka.
Pritožnik tako ni izkazal, da bi bila njegova odškodninska terjatev dovolj utemeljena, da bi predstavljala „premoženje“ v smislu 1. člena Prvega protokola. Ob tem Sodišče še poudarja, da je, tudi če bi zavrnitev zahtevka šteli za poseg v premoženje, glede na razloge, podane pri 8. členu Konvencije, nacionalno sodišče imelo dovolj utemeljenih razlogov in pravne podlage za ponovno sojenje in pri zavrnitvi zahtevka ni prišlo do nobenega nesorazmerja med pravicama.
Sklep: Pritožba ni dopustna, ker je očitno neutemeljena.
Full & Egal Universal Law Academy