Mendy - France - 71428/12
Uporaba sile
Smrt duševnega bolnika, ki je drugemu človeku grozil s smrtjo, kot posledica strelne rane, ki jo je povzročil policist, ko je bolnika zasledoval - pritožba ni dopustna
Dejstva:
Pritožnica je hčerka L.M. V maju 2007 sta policista L.L. in S.T. nameravala aretirati L.M.-ja, ki je tekel za J.P.H.-jem in mu grozil z nožem. L.M. je bil ubit zaradi krogel, sproženih s strani policista S.T.-ja.
Pravo:
Člen 2:
materialnopravni pogled: Ravnanje L.M.-ja, ki je bil duševno bolan, je nedvomno predstavljalo grožnjo za J.P.H.-ja, ki je bil zaradi tega v nevarnosti. L.M. je grozil zasledovanemu in tekel za njim, oborožen z nožem, ni se podredil ukazom policistov oziroma njihovim opozorilnim strelom, pri čemer ni okleval, da ne bi zamahnil s svojim orožjem proti policistu L.L.-ju, ki ga je poskušal aretirati, ga pri tem ranil v roko in zagrizeno nadaljeval zasledovanje J.P.H.-ja tudi potem, ko je vanj trčilo neko vozilo. Ob vsem tem so bili policisti lahko upravičeno prepričani, da L.M. svojega ravnanja ne more več kontrolirati. Prav tako je policist S.T. ravnal v prepričanju, da je bilo življenje J.P.H.-ja ogroženo in je iskreno verjel, da je potrebno uporabiti silo, kar ga je tudi pooblaščalo, da je uporabil ustrezno sredstvo, potencialno tudi tisto smrtonosno, da bi zagotovil obrambo zasledovanega.
Policist S.T. je proti L.M.-ju dvakrat opozorilno ustrelil, vendar brez učinka, nato pa je sprožil še dva strela, ki sta bila usmerjena proti vitalnim delom telesa zasledovanega, katerega je poskušal tudi aretirati. Usodni strel je bil prizadejan, ko sta bila strelec in žrtev pet metrov eden od drugega, vendar pa v polnem teku, kar je tudi bistveno omejilo natančnost policistovega streljanja. Tedaj L.M. ni bil več kot štiri do pet metrov oddaljen od J.P.H.-ja. Upoštevajoč vse te okoliščine je bilo hitro ukrepanje, ki bi bilo lahko učinkovito, s strani policista potrebno v luči teže nevarnosti, ki je neposredno in takoj grozila življenju J.P.H-ja.
Upoštevajoč ravnanje L.M.-ja in nemožnost drugega policista L.L.-ja, da bi ukrepal, ko je bil že enkrat ranjen, ter neposredno tveganje za življenje J.P.H.-ja, se odločitev S.T.-ja, da uporabi strelno orožje, kljub tveganju, da je pri tem nenatančen, šteje kot absolutno potrebna „za zagotovitev obrambe oseb proti nezakonitemu nasilju“ v smislu drugega odstavka 2. odstavka Konvencije. Nasilnega dejanja L.M.-ja ne gre pripisati občutku grožnje, ki bi ga lahko pri njem povzročilo ravnanja policistov. Dejansko je njegovo agresivno ravnanje izhajalo iz njega samega in je upravičevalo klic tretjega - soseda policijskim silam in posledično njihov hiter prihod na kraj dogajanja. Sodišče je zato utemeljeno ocenilo, da je bila uporaba orožja upravičena in absolutno potrebna glede na okoliščine primera.
Končno - člen 122/5 alineja 1 kazenskega zakonika, ki se nanaša na sile reda in ki določa upravičen razlog za legitimno obrambo, omenja „nujnost“ obrambe in „prisotnost“ nevarnosti ter zahteva sorazmerje med reakcijo in samo agresijo. Čeprav uporabljeno določilo ni identično, pa se omenjeni predpis po svoji vsebini vseeno približuje 2. členu Konvencije in vsebuje zahtevane elemente sodne prakse Sodišča. Upoštevajoč okoliščine primera ni mogoče drugače zaključiti ob pomanjkanju ustrezne notranje pravne ureditve, ki bi se nanašala na uporabo strelnega orožja.
Sklep: Pritožba ni dopustna, ker je očitno neutemeljena.
Sodišče še zaključuje, da je pritožba očitno neutemeljena tudi v luči 2. člena Konvencije, kar zadeva procesni vidik, in pripominja, da je bila preiskava v svoji celovitosti dovolj učinkovita, ter omogoča zaključek, da je bila uporaba prisilnih sredstev upravičena glede na okoliščine primera.
Glej tudi:
- McCann and Others v. United Kingdom, GC, 18984/91
- Makaratzis v. Greece, GC, 50385/99, Information Note 70
- Giuliani and Gaggio v. Italy, GC, 23458/02, Information Note 139
- Aydan v. Turkey, 16281/10, Information Note 161
- Lamartine and Others v. France (dec.), 25382/12
- Guerdner and Others v. France, 68780/10
Full & Egal Universal Law Academy