Meslot - France - 50538/12
Obsodba zaradi osebnega napada na sodnika govoru tekom volilne kampanije - pritožba se ne dopusti
Dejstva:
Pritožnik je politik, ki je bil večkrat izvoljen za poslanca med leti 2002 in 2017. V letu 2006 je bil v preiskovalnem postopku, ki ga je vodil preiskovalni sodnik D., na podlagi obtožbe zaradi zlorabe volitev. V juniju 2007, v času volilne kampanje, je v debati med drugim rekel: „ne spoštujem sodnika D“, ki je „kot preobražen v političnega komisarja“, „prekoračil svoje pravice“ in „omadeževal sodstvo“ in ki „se mu ne more zaupati“. Po drugi strani pa je ostro kritiziral izpustitev dveh strelcev, katerih zadeva je bila zaupana sodniku D., in sicer z izrazi „rdeči sodniki“, ki „se rajši spravljajo na desne poslance, kot da bi se posvetili lopovom“. Na podlagi tožbe sodnika D. je bil pritožnik obsojen na 1000 evrov kazni zaradi razžalitve sodnika.
Pravo:
Člen 10: Sodišče je ugotavljalo sorazmernost posega na podlagi svojih dobro utrjenih kriterijev. Pritožnik je izrekel sporne izjave v vlogi poslanca v okviru političnega zborovanja v času volitev pred 200 poslušalci. Njegove trditve niso bile direktno naslovljene na sodnika D., tesno pa so se navezovale na problematiko varnosti, ko se je pritožnik skliceval na preveč medlo oz. prizanesljivo obnašanje sodnikov do osumljenih oseb v konkretni zadevi. Prav tako je ciljal na sodno zadevo, v kateri je bil osebno udeležen in o kateri je tisk obširno poročal.
Kar zadeva naravo spornih izjav Sodišče ne najde resnega razloga, da bi ponovno presojalo odločitev, ki so jo domače sodne oblasti natančno obrazložile, in ki ugotavlja namen osebnostno prizadeti sodnika: pritožnik ne meri na ravnanje sodnika D. v funkciji preiskovalnega sodnika v zadevi zlorabe volitev, temveč ga prikazuje kot sodno avtoriteto, ki naj bi izražala povsem politična in ideološka stališča; vse njegove izjave se omejujejo na spor s preiskovalnim sodnikom, s katerim ga je hotel prizadeti, ko je nekaj mesecev pred tem razširjal brošure, razprava pa se je odvijala le glede tega in njegovih ravnanj. Temeljni razlogi (oprostitev oz. izpustitev strelcev), na podlagi katerih je utemeljeval svoje obtožbe o pretirani tolerantnosti sodnika, je bila zmotna, saj sodnik ni bil tisti, ki naj bi sprejel kritizirano odločitev. Druge izjave, ki so v večji meri vrednostne sodbe kot pa izjave o dejstvih, ki so bile glede na njihov splošni ton in kontekst utemeljevane le na preiskavi, ki jo je vodil sodnik D. zoper pritožnika, so sovražne in nimajo nobene zveze z domnevno namero pritožnika, da bi se izjavljal o delovanju sodstva. Ob pomanjkanju razprave, ki bi bila širša in objektivno koristna za informiranje javnosti, ni ustrezen zaključek, da so bile poslančeve izjave kredibilne in resne, in tudi ni nerazumno zaključiti, da so predstavljale osebni napad; lahko bi se obravnavale celo kot lažnive, saj pritožnik ni podal nobene objektivne obrazložitve. Sporne izjave prav tako predstavljajo poseg v zaupanje državljanov v integriteto sodnega sistema, ker pritožnik pripisuje predmetnemu sodniku obnašanje „političnega komisarja“, ki nasprotuje njegovi politični dejavnosti, pri čemer celo zahteva razrešitev sodnika ne glede na načelo neodvisnosti sodstva.
Zmotno pritožnik primerja svoj primer z zadevo Roland Dumas proti Franciji (34875/07, 15. 7. 2010, Information Note 132): citirana zadeva se ne nanaša na obsodbo zaradi razžalitve, temveč na oblikovanje nekaj strani neke knjige, ki vsebuje obrekljive izraze v zvezi z nekim sodnikom. Sodišče je v citirani zadevi drugače kot nacionalna sodišča presodilo poseg v čast sodnika, in sicer z razlogom, da literarni kontekst spornih izjav ni bil v zadostni meri upoštevan. V predmetni zadevi pa so razlogi sodbe utemeljeni in zadostni.
Znesek 1000 evrov iz naslova globe predstavlja sankcijo, ki ne vpliva na politično kariero pritožnika, ki je bil vendarle izvoljen za poslanca v obdobju med 2007 in 2012.
Pritožnikove izjave presegajo mejo pretiravanja oz. provokacije, ki je še dovoljena v okviru političnega diskurza. Obsodba za razžalitev in sankcija, ki je bila prisojena, ni nesorazmerna z zasledovanimi legitimnimi cilji: varstvo dostojanstva drugega in varstvo avtoritete in neodvisnosti sodne veje oblasti.
Sklep: Pritožba se ne dopusti, ker je očitno neutemeljena.
Full & Egal Universal Law Academy