Nicklinson in Lamb - United Kingdom - 2478/15 in 1787/15
prepoved pomoči pri samomoru in prostovoljni evtanaziji
prva pritožnica je vdova pokojnega T.N., ki je trpel za locked-in sindromom v posledici možganske kapi (pacient je pri zavesti, vendar ne more ne gibati ne komunicirati, ker nima nadzora nad mišicami, le oči lahko premika) - drugi pritožnik je po prometni nesreči ostal paraliziran, brez prognoze izboljšanja - oba moška sta želela storiti samomor, vendar ga brez pomoči nista mogla izvesti - neuspešno sta izpodbijala zakonodajno ureditev kaznivega dejanja umora, ki pomoči pri samomoru ne upošteva kot uspešno obrambo - vrhovno sodišče je pripomnilo, da ima to vprašanje tako poseben pomen, da bi moral o njem odločati parlament
Pravo:
- prva pritožnica: procesni aspekt pravice po 8. členu Konvencije: uveljavljanje in vsebinska presoja pravice do zasebnega življenja pred domačimi sodišči - 13. člen ne daje pravice do pravnega sredstva, ki bi posamezniku omogočal pred domačimi sodišči izpodbijati zakonodajni akt, ker naj bi bil ta v nasprotju s Konvencijo; zato tudi 8. člen ne more imeti tako daljnosežnega učinka - vendar pa je Konvencija del prava UK in po določilu Human Rights Act je dopustno izpodbijanje zakonodajnih aktov zaradi zatrjevanega nasprotja z 8. členom - če pa je tako sredstvo v domači ureditvi na razpolago, potem pa mora biti vsebinska presoja opravljena v skladu z doktrino, izoblikovano v zadevi Koch - Sodišče je v dilemi, kako daleč sega meja prostega polja presoje države, ko preizkuša skladnost zakonodaje s konvencijskimi pravili - države pogodbenice so bile svobodne pri izbiri, katera veja oblasti bo odgovorna za oblikovanje politike in zakonodajnih odločitev v okviru prostega polja presoje ter se v to izbiro Sodišče ni vmešavalo, ker gre za notranje ustavnopravno vprašanje - v zadevi Pretty v. The UK, 2346/02 je sodišče na državo preneslo pristojnost, da pretehta med riziki in verjetnostjo zlorab za primer, da bi bila splošna prepoved pomoči pri samomoru omiljena in bi bile določene izjeme od splošne prepovedi - vrednotenje je UK opravil z uzakonitvijo prepovedi v Suicide Act 1961, ki je bila nato večkrat ponovno tehtana s strani parlamenta in bila v letu 2009 ponovno uzakonjena - če bi sodiščem naložili, da morajo vsebinsko presojati tovrstno pritožbo, bi jih silili v vlogo, ki je ustavna ureditev ne predvideva - sodiščem se ne sme odvzeti možnost, da v okviru presoje skladnosti primarne zakonodaje s Konvencijo, tako kot Sodišče odločijo, da gre za odločitev, ki glede na svoje etične, filozofske in socialne aspekte pritiče parlamentu - zato Sodišče ni štelo za primerno, da razširilo uporabo 8. člena na dolžnost države v procesnem smislu, naj zagotovi pravno sredstvo, o katerem bodo sodišča vsebinsko odločila o tožbi, kot je bila postavljena v konkretnem primeru - vrhovno sodišče se je ukvarjalo z vsebinsko presojo pritožničinih argumentov in je ugotovilo, da pritožnica ni izkazala, da bi od zadeve Pretty dalje prišlo do dogodkov, ki bi prepoved umestili izven proporcev omejitev pravice iz 8. člena - z upoštevanjem in navajanjem stališč parlamenta se sodišče ni izognilo dolžnosti tehtanja prepovedi in pravice - z vso pravico glede na občutljivost teme in neobstoj konsenza med državami pogodbenicami se je sodišče odločilo, da je zakonodajalčeva presoja tehtna in sorazmerna - pritožba ni bila sprejeta
- drugi pritožnik: pred pritožbenim sodiščem je bila izpodbijana ureditev prepovedi pomoči pri samomoru in ureditev kaznivega dejanja umora, ki ne pozna izjeme (od kaznivosti) v primeru prostovoljne evtanazije - pred vrhovnim sodiščem pa je pritožnik izpodbijal le še prepoved pomoči pri samomoru, ne pa tudi praznine glede sodnega postopka, ki bi urejal in utemeljeval prostovoljno evtanazijo v določenih primerih - pritožba zato zaradi neizčrpanosti domačih sredstev ni bila dopuščena
Full & Egal Universal Law Academy