Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C

C/2026/398

20.1.2026

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)

(C/2026/398)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)

„Landwein der Ruwer“

Referenčna številka EU: PGI-DE-A1288-AM03 – 21. oktober 2025

1.   Ime proizvoda

„Landwein der Ruwer“

2.   Vrsta geografske označbe

☐

ZOP

☑

ZGO

☐

GO

3.   Sektor

☐

kmetijski proizvodi

☑

vina

☐

žgane pijače

4.   Država, ki ji pripada geografsko območje

Nemčija

5.   Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo

Ime

Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in regionalno identiteto (Bundesministerium für Landwirtschaft, Ernährung und Heimat)

Ime

Zvezni urad za kmetijstvo in prehrano (Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung)

6.   Opredelitev kot standardna sprememba

Nemški organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143. Spremembe specifikacije proizvoda so standardne spremembe v skladu z opredelitvijo iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.

Zahtevek za spremembo ZGO „Landwein der Ruwer“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe na ravni Unije, natančneje, sprememba ne:

(a)

vključuje spremembe imena ali uporabe tega imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo;

(b)

more izničiti povezave z geografskim območjem;

(c)

vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda.

Zato nemški organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.

7.   Opis odobrenih sprememb

Naslov

Opis vina / proizvoda vinske trte

Opis

Pri rdečem vinu analitični pogoji omogočajo, da se delež naravnega alkohola z obogatitvijo poveča, tako da delež skupnega alkohola znaša največ 13 vol. %. Pri vseh vrstah vina je bil dodan organoleptični opis delno dealkoholiziranega vina.

☑

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Razmejitev območja

Opis

V razmejeno območje proizvodnje vina z ZGO „Landwein der Ruwer“ so bile vključene naslednje zemljiške parcele:

 

Eitelsbach 2855 1 82 1

 

Eitelsbach 2855 6 14 1

 

Eitelsbach 2855 6 28 1

 

Eitelsbach 2855 6 44 1

 

Eitelsbach 2855 6 44 2

 

Eitelsbach 2855 6 52 0

 

Eitelsbach 2855 7 28 0

 

Eitelsbach 2855 7 29 0

 

Eitelsbach 2855 7 34 0

 

Eitelsbach 2855 7 35 0

 

Eitelsbach 2855 7 70 0

 

Eitelsbach 2855 7 77 0

 

Eitelsbach 2855 7 78 0

 

Eitelsbach 2855 7 79 0

 

Kasel 2662 10 268 0

 

Kasel 2662 10 269 0

 

Kasel 2662 20 8 3

 

Kasel 2662 20 19 0

 

Kasel 2662 20 21 0

 

Kasel 2662 20 22 0

 

Kasel 2662 20 23 0

 

Kasel 2662 20 44 0

 

Kasel 2662 20 80 0

 

Kasel 2662 20 85 0

 

Kasel 2662 20 131 0

 

Kasel 2662 21 26 2

 

Kasel 2662 22 5 0

 

Kasel 2662 22 12 0

 

Kasel 2662 22 14 0

 

Kasel 2662 22 15 1

 

Kasel 2662 22 15 2

 

Kasel 2662 22 17 1

 

Kasel 2662 22 19 0

 

Kasel 2662 22 20 0

 

Kasel 2662 22 21 0

 

Kasel 2662 22 27 0

 

Kasel 2662 22 31 0

 

Kasel 2662 22 32 0

 

Kasel 2662 22 33 1

 

Kasel 2662 22 52 0

 

Kasel 2662 22 59 0

 

Kasel 2662 22 60 0

 

Kasel 2662 22 61 0

 

Kasel 2662 22 62 0

 

Mertesdorf 2663 14 43 0

 

Mertesdorf 2663 18 14 0

 

Mertesdorf 2663 18 21 0

 

Mertesdorf 2663 18 25 0

 

Mertesdorf 2663 18 33 0

 

Mertesdorf 2663 18 42 2

 

Mertesdorf 2663 18 57 0

 

Mertesdorf 2663 18 62 0

 

Mertesdorf 2663 18 73 1

 

Mertesdorf 2663 18 73 2

 

Mertesdorf 2663 18 73 3

 

Mertesdorf 2663 18 74 0

 

Mertesdorf 2663 18 75 0

 

Mertesdorf 2663 18 76 0

 

Mertesdorf 2663 19 7 1

 

Mertesdorf 2663 19 7 2

 

Mertesdorf 2663 19 7 3

 

Mertesdorf 2663 19 16 0

 

Mertesdorf 2663 19 31 0

 

Mertesdorf 2663 19 40 0

 

Mertesdorf 2663 19 46 0

 

Mertesdorf 2663 19 54 0

☐

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Trsni izbor

Opis

Dodane so bile naslednje sorte vinske trte:

bele sorte: alvarinho, blütenmuskateller, soreli, trebbiano di soave, voltis, sémillon,

rdeče sorte: levitage, schwarzblauer riesling.

Popravljene so bile tudi napake v zapisu nekaterih sort in sprejete spremembe imen.

☑

Sprememba vpliva na enotni dokument.

Naslov

Nadzorni organi

Opis

Nadzorni organi in njihove naloge so bili črtani iz specifikacije proizvoda in navedeni v ločenem dokumentu.

☐

Sprememba vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

Označbe porekla in geografske označbe za vino

„Landwein der Ruwer“

Referenčna številka EU: PGI-DE-A1288-AM03 – 21. oktober 2025

1.   Ime ali imena

„Landwein der Ruwer“

2.   Vrsta geografske označbe

☐

ZOP

☑

ZGO

☐

GO

3.   Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje

Nemčija

4.   Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

5.   Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013

1.

Vino

6.   Opis vina ali vin

Proizvod vinske trte

Belo vino

Organoleptične značilnosti

Videz

Barvni spekter običajno sega od bledo rumene z zelenimi odsevi do zlato rumene. Bela vina, pridelana z maceriranjem, so lahko tudi oranžne barve z rdečkastimi in rjavimi odsevi.

Vonj

Belo vino ima glede na sorto v sortnem vinu ali sortno sestavo v zvrstnem vinu običajno sadne note lokalnega pečkatega sadja, koščičastega sadja in agrumov. Glede na sorto vinske trte se lahko razpon razširi na zelene, travnate in zeliščne note, s cvetličnim pridihom ter aromami medu in suhega sadja. Cvetica ima lahko blage sortne lastnosti in rahlo saden značaj. Obstajajo lahko tudi namerne oksidativne, fenolne ali reduktivne note rahle do zmerne intenzivnosti.

Okus

Bela vina so na splošno lahkega do srednjega telesa s kislinami in sladkorji, ki odražajo kletarske postopke. Glede na način predelave so lahko vina tudi tanična in z blago vsebnostjo kislin.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Ni pa dovoljena motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu.

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča tako, da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Delno dealkoholizirano belo vino

Organoleptične značilnosti

Videz

Organoleptične lastnosti delno dealkoholiziranih belih vin so podobne senzoričnim opisom vin z ZGO „Landwein der Ruwer“, iz katerih so proizvedena. To velja predvsem za barvni spekter.

Vonj

Kadar je navedena sorta vinske trte, imajo delno dealkoholizirana vina običajno bolj nežne arome, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.

Okus

Zaradi manjšega deleža alkohola imajo običajno nekoliko nežnejši okus. Vendar so parametri okusa, kot so sladkost, kisline in tanini, v ustih pogosto izrazitejši.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

-

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Vina rosé

Organoleptične značilnosti

Videz

Vina rosé so običajno različnih barv, od bledo rožnate do rožnate in svetlo rdeče z možnimi rjavimi odsevi.

Vonj

Zaradi podobnosti s proizvodnjo belega vina prevladujejo zlasti sadne note jagodičja in agrumov.

Okus

Vina rosé so zaradi na splošno precejšnjih kislin, nežnih taninov, majhnega deleža alkohola in rahlo sladkastega pridiha podobna belim vinom.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

Vina rosé se proizvajajo iz hitro stisnjenih rdečih sort vinske trte. Razvijejo se lahko precej raznolike arome in barve ter opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Ni pa dovoljena motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu.

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča tako, da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir)

Organoleptične značilnosti

Videz

Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) imajo barvo belega vina.

Vonj

Zaradi podobnosti s proizvodnjo belega vina prevladujejo zlasti sadne note jagodičja in agrumov.

Okus

Vina rosé so zaradi na splošno precejšnjih kislin, nežnih taninov, majhnega deleža alkohola in rahlo sladkastega pridiha podobna belim vinom.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) se proizvajajo iz hitro stisnjenih rdečih sort vinske trte. Razvijejo se lahko precej raznolike arome in barve ter opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Ni pa dovoljena motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu.

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča tako, da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Rdeče vino

Organoleptične značilnosti

Videz

Barvni spekter sega od blede do srednje intenzivno rdeče do temno vijolične z občasnimi intenzivnimi rjavimi odsevi.

Vonj

Glede na sorto v sortnem vinu ali sortno sestavo v zvrstnem vinu imajo rdeča vina cvetico, v kateri prevladujejo sadne note lokalnega koščičastega sadja in jagodičja ter vkuhanega in suhega sadja. Razvijejo se lahko tudi zelene in začimbne note.

Okus

Vina so običajno lahkega do polnega telesa, običajno z blago do opazno vsebnostjo kislin. Taninski spekter sega od komaj zaznavnih do močno prevladujočih taninov, ki lahko izražajo tudi zelene note.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

Razvije se lahko opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Ni pa dovoljena motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu.

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča tako, da delež skupnega alkohola znaša največ 13 vol. %.

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Delno dealkoholizirano rdeče vino

Organoleptične značilnosti

Videz

Organoleptične lastnosti delno dealkoholiziranih rdečih vin so podobne senzoričnim opisom vin z ZGO „Rheinburgen-Landwein“, iz katerih so proizvedena. To velja predvsem za barvni spekter.

Vonj

Kadar je navedena sorta vinske trte, imajo delno dealkoholizirana vina običajno bolj nežne arome, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.

Okus

Zaradi manjšega deleža alkohola imajo običajno nekoliko nežnejši okus. Vendar so parametri okusa, kot so sladkost, kisline in tanini, v ustih pogosto izrazitejši.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

-

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Rdečkasta vina (rotling)

Organoleptične značilnosti

Videz

Rdečkasta vina (rotling) imajo, odvisno od izbrane sorte vinske trte, večinoma bledo do močno svetlo rdečo barvo.

Vonj

Njihove arome so v splošnem precej sadne, včasih nežno začimbne. Sadni značaj se lahko razlikuje glede na uporabljeno sorto vinske trte.

Okus

Običajno imajo nežen do bogat okus in večinoma svežo strukturo kislin.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

Razvijejo se lahko precej raznolike arome in barve ter opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Ni pa dovoljena motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu.

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

Delež naravnega alkohola se lahko z obogatitvijo poveča tako, da delež skupnega alkohola znaša največ 11,5 vol. %.

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Delno dealkoholizirana rdečkasta vina (rotling)

Organoleptične značilnosti

Videz

Organoleptične lastnosti delno dealkoholiziranih rdečkastih vin so podobne senzoričnim opisom vin z ZGO „Landwein der Ruwer“, iz katerih so proizvedena. To velja predvsem za barvni spekter.

Vonj

Kadar je navedena sorta vinske trte, imajo delno dealkoholizirana vina običajno bolj nežne arome, značilne za uporabljeno sorto vinske trte. Zaradi manjšega deleža alkohola imajo običajno nekoliko nežnejši okus.

Okus

Vendar so parametri okusa, kot so sladkost, kisline in tanini, v ustih pogosto izrazitejši.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

-

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Delno dealkoholizirana vina rosé

Organoleptične značilnosti

Videz

Organoleptične lastnosti delno dealkoholiziranih vin so podobne senzoričnim opisom vin z ZGO „Landwein der Ruwer“, iz katerih so proizvedena. To velja predvsem za barvni spekter.

Vonj

Kadar je navedena sorta vinske trte, imajo delno dealkoholizirana vina običajno bolj nežne arome, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.

Okus

Zaradi manjšega deleža alkohola imajo običajno nekoliko nežnejši okus. Vendar so parametri okusa, kot so sladkost, kisline in tanini, v ustih pogosto izrazitejši.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

-

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

Proizvod vinske trte

Delno dealkoholizirana bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir)

Organoleptične značilnosti

Videz

Organoleptične lastnosti delno dealkoholiziranih vin so podobne senzoričnim opisom vin z ZGO „Landwein der Ruwer“, iz katerih so proizvedena. To velja predvsem za barvni spekter.

Vonj

Kadar je navedena sorta vinske trte, imajo delno dealkoholizirana vina običajno bolj nežne arome, značilne za uporabljeno sorto vinske trte.

Okus

Zaradi manjšega deleža alkohola imajo običajno nekoliko nežnejši okus. Vendar so parametri okusa, kot so sladkost, kisline in tanini, v ustih pogosto izrazitejši.

Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih

-

Analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %):

-

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %):

-

Najnižja vsebnost skupnih kislin:

-

Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin:

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

-

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter):

-

Dodatne informacije o analitskih lastnostih

-

☑

Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU.

7.   Vinarske prakse

7.1   Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi

-

Ni relevantno

7.2   Največji donosi

Vsa vina/kategorija/sorta/vrsta

Vsi proizvodi

Največji donos:

Največji donos:

150

Enota pri največjem donosu:

hektolitri na hektar

8.   Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina

—

Accent

—

Acolon

—

Adelfränkisch – grüner adelfränkisch, grünedel, verdet blanc

—

Affenthaler – blauer affenthaler

—

Albalonga

—

Allegro

—

Alvarinho – albarino, albariño

—

Arinto – arinto de bucelas

—

Arnsburger

—

Auxerrois – auxerrois blanc, auxerrois blanc, pinot auxerrois

—

Bacchus

—

Baron

—

Blauer elbling

—

Blauer frühburgunder – frühburgunder, madeleine noir, pinot madeleine, pinot noir précoce

—

Blauer limberger – blaufränkisch, lemberger, limberger

—

Blauer portugieser – portugieser

—

Blauer spätburgunder – clevner, pinot noir, pinot nero, samtrot, spätburgunder

—

Blauer trollinger – trollinger, vernatsch, schiava grossa

—

Blauer zweigelt – rotburger, zweigelt, zweigeltrebe

—

Blütenmuskateller

—

Bolero

—

Bronner

—

Cabernet blanc

—

Cabernet bordo

—

Cabernet cortis

—

Cabernet cubin

—

Cabernet dorio

—

Cabernet dorsa

—

Cabernet franc

—

Cabernet jura

—

Cabernet mitos

—

Cabernet sauvignon

—

Cabertin,

—

Calardis blanc

—

Chardonnay

—

Chenin blanc

—

Dakapo

—

Divico

—

Domina

—

Donauriesling

—

Dornfelder

—

Dunkelfelder

—

Ehrenbreitsteiner

—

Ehrenfelser

—

Faberrebe – faber

—

Felicia

—

Fernão pires – fernao pires

—

Fidelio

—

Findling

—

Gamay noir

—

Gelber kleinberger

—

Gelber muskateller – moscato, muscat, muskat, muscat blanc, muskateller

—

Gelber orleans – orleans

—

Gm 4-46

—

Gm 6414-17

—

Gm 9224-2

—

Gm 9337-1

—

Gm 9620-5

—

Goldmuskateller

—

Goldriesling

—

Grenache noir – grenache

—

Grüner silvaner – silvaner, sylvaner

—

Grüner veltliner – veltliner

—

Grünfränkisch – bormeo verd

—

Gutenborner

—

Hartblau

—

Helios

—

Hibernal

—

Huxelrebe – huxel

—

Johanniter

—

Juwel

—

Kerner

—

Kernling

—

Kleiner fränkischer burgunder – franc pineau, schwarzblauer klevner

—

Lagrein – blauer lagrein, lagrain

—

Laurot

—

Levitage

—

Merlot

—

Monarch

—

Morio muskat – morio-muskat

—

Muscaris

—

Muskat ottonel – muskat-ottonel

—

Müller thurgau – rivaner, müller-thurgau

—

Müllerrebe – pinot meunier, schwarzriesling

—

Nebbiolo – prunent

—

Optima 113 – optima

—

Ortega

—

Palas

—

Pamina

—

Peerle

—

Phoenix – phönix

—

Pinot nova – pinot nova

—

Pinotin

—

Piroso

—

Primitivo – zinfandel

—

Prinzipal

—

Prior

—

Reberger

—

Regent

—

Regner

—

Reichensteiner

—

Rieslaner

—

Rinot

—

Rondo

—

Rosa chardonnay

—

Roter elbling – elbling rouge

—

Roter gutedel – chasselas rouge, fendant roux

—

Roter muskateller

—

Roter müller thurgau – roter müller-thurgau

—

Roter riesling

—

Roter traminer – gewürztraminer, traminer

—

Roter veltliner

—

Rubinet

—

Ruländer – grauburgunder, grauer burgunder, pinot grigio, pinot gris

—

Saphira

—

Satin noir

—

Sauvignac

—

Sauvignon blanc – fumé blanc, muskat silvaner

—

Sauvignon gris

—

Sauvitage

—

Savagnin blanc – weißer traminer

—

Scheurebe

—

Schwarzblauer riesling

—

Schwarzer elbling – pinot salomon

—

Schwarzer urban

—

Schönburger

—

Siegerrebe – sieger

—

Solaris

—

Soreli

—

Souvignier gris

—

St. laurent – sankt laurent, saint laurent

—

Syrah – shiraz

—

Sémillon – semillon blanc

—

Süßschwarz

—

Tempranillo

—

Touriga nacional

—

Trebbiano di soave – verdicchio bianco

—

Vb 91-26-5

—

Veritage

—

Viognier – viogne

—

Voltis

—

Weißer burgunder – pinot bianco, pinot blanc, weißburgunder

—

Weißer elbling – elbling, kleinberger

—

Weißer gutedel – chasselas, chasselas blanc, fendant, fendant blanc, gutedel

—

Weißer heunisch – heunisch

—

Weißer riesling – klingelberger, riesling, rheinriesling, riesling renano

9.   Jedrnat opis razmejenega geografskega območja

Proizvodi z zaščiteno geografsko označbo „Landwein der Ruwer“ morajo izvirati iz razmejenih vinogradov, ki pripadajo naslednjim občinam in občinskim delom: Franzenheim (2786), Kasel (2662), Korlingen (2668), Mertesdorf (2663), Morscheid (2665), Riveris (2664), Sommerau (2666), Eitelsbach (2855), Ruwer-Maximin (2853), Ruwer-Paulin (2854) in Waldrach (2661).

Natančna razmejitev je razvidna z zemljevidov, na katerih so označeni vinogradi v teh občinah, razmejenih po parcelah. Zemljevidi so dostopni na spletnem naslovu: www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.

Vino „Landwein der Ruwer“ se lahko vinificira zunaj območja pridelave, na katerem je bilo grozdje potrgano in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da vinifikacija poteka v isti ali sosednji zvezni deželi.

10.   Povezava z geografskim območjem

Vzročna povezava z geografskim poreklom temelji na:

☐

slovesu,

☑

posebni kakovosti,

☑

drugih značilnostih.

Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

Povzetek povezave

Območje proizvodnje vina „Landwein der Ruwer“ se razprostira vzdolž doline Ruwertal od katastrske občine Ruwer na severu do katastrske občine Sommerau na jugu. Reka Ruwer – desni pritok Mozele – izvira ob vznožju Rösterkopfa pri Osburgu in se pri okraju Trier-Ruwer/Eitelsbach izliva v Mozelo. Območje proizvodnje vina „Landwein der Ruwer“ se deli na dve naravni enoti. Severni del leži v razširjenem delu trierske doline, južni del pa v naravni enoti Ruwer-Hunsrück. Vinogradi se razprostirajo zlasti na pobočjih nad reko Ruwer in dolinami njenih stranskih pritokov. Vzdolž reke Ruwer imajo vinorodna območja povprečno nadmorsko višino 225 m. Povprečni naklon pobočij znaša 27 %. Vinogradi ležijo pretežno (do 70 %) v smeri JV–J–JZ. Povprečna lega vinorodnega območja kot celote je 209° (J–JZ).

Na območju proizvodnje vina „Landwein der Ruwer“ prevladujejo paleozojske kamnine. Tukaj najdemo skoraj izključno skrilavec iz devona. Samo v razširjenem delu trierske doline so skrilavci mestoma prekriti s pleistocenskimi terasastimi sedimenti. Zato so vinske trte na območju reke Ruwer večinoma zakoreninjene v tleh devonske kamnine. Tla, ki so nastala na devonskem skrilavcu, so večinoma rjava, revna do bogata z bazami. Ponekod je mogoče najti tudi koluvialna tla iz premeščenega devonskega talnega materiala. Na delno z glino prekritih pleistocenskih terasnih sedimentih so nastali regosoli, izprana tla in psevdoglejna tla. Vendar jih je na območju proizvodnje vina „Landwein der Ruwer“ mogoče najti le v omejenem obsegu. Kljub globoko preoranim brazdam, ki so nastale zaradi gojenja vinske trte, so naravni tipi tal še vedno pogosto prepoznavni.

Dolina reke Ruwer zaradi svoje zaščitene lege izstopa kot območje z ugodnimi toplotnimi razmerami v primerjavi s sredogorjem Hunsrück. Povprečna temperatura v vinogradih na celotnem območju proizvodnje vina „Landwein der Ruwer“ je približno 9,5 °C. V rastni dobi je povprečna temperatura približno 13,9 °C. Povprečna letna količina padavin v vinogradih v vinorodnem območju Mozele je od 760 mm do 830 mm. Vinske trte v rastni dobi v povprečju prejmejo 625 000 Wh/m2 neposredne sončne svetlobe. Najvišje vrednosti sončne svetlobe, ki znašajo do 766 000 Wh/m2, so zabeležene na strmih in zelo strmih območjih, izpostavljenih proti jugu.

11.   Dodatne veljavne zahteve

Naslov zahteve/odstopanja

Pravila proizvodnje

Pravni okvir

Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice.

Vrsta dodatne zahteve/odstopanja

Dodatne določbe o označevanju

Opis zahteve/odstopanja

Vse grozdje, ki se uporablja za proizvodnjo vina „Landwein der Ruwer“, mora izvirati iz občin ali katastrskih enot iz točke 9 enotnega dokumenta in iz odobrenih sort vinske trte iz točke 8 enotnega dokumenta. Ostanek sladkorja v vinu, ki se trži kot „Landwein der Ruwer“, ne sme presegati največje dovoljene vrednosti za navedbo „polsuho“.

Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda

https://www.ble.de/SharedDocs/Downloads/DE/Ernaehrung-Lebensmittel/EU-Qualitaetskennzeichen/Antraege/LW_Ruwer_Standardaenderung/Produktspezifikation.pdf?__blob=publicationFile

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/398/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)

Top

Full & Egal Universal Law Academy