Uradni list
Evropske unije
SL
Serija C
C/2026/374
16.1.2026
Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
(C/2026/374)
V treh mesecih od datuma te objave lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi vložijo ugovor pri Komisiji v skladu s členom 61 Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta (1).
SPECIFIKACIJA PROIZVODA ZA ZAJAMČENO TRADICIONALNO POSEBNOST
„Fleur de sel / Flor de sal / Solvni cvet“
EU št.: TSG-GN-02620 – 14.7.2020
Država članica ali tretja država: Gvineja
1. Ime za registracijo
„Fleur de sel / Flor de sal / Solvni cvet“
2. Vrsta proizvoda
Skupina 2.10 Sol
3. Razlogi za registracijo
3.1 Gre za proizvod
☒
katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo,
☐
ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.
„Fleur de sel / Flor de sal / Solvni cvet“ (v nadaljnjem besedilu: „Fleur de sel“) je proizvod, ki nastane s tradicionalnim načinom proizvodnje v solinah. Sol „Fleur de sel“ je sestavljena iz drobnih piramidastih kristalov, krhkih in plavajočih, ki se oblikujejo na površini slanice v kristalizacijskih bazenih, ki se uporabljajo za proizvodnjo tradicionalne soli. Pobira se ročno s posebnim orodjem, in sicer na površini slanice v teh kristalizacijskih bazenih.
Ta plavajoča sol, ki je naravno drobna in lahka, nastaja v zelo posebnih meteoroloških razmerah (rahel veter, sonce in nobene vlage) na površini kristalizacijskih bazenov v posebni slanici, ki se uporablja za proizvodnjo tradicionalne soli. Piramidasti kristali se združijo in tvorijo tanke skorje na površini slanice, ki pokrivajo celotno površino ali njen del.
Znanje in tradicije, povezane s to dejavnostjo, so se v zadnjih stoletjih prenašali iz roda v rod ter so danes del kulturne in zgodovinske identitete številnih obalnih skupnosti v Evropi ter skupnosti, ki uporabljajo izvire slane vode. Skozi stoletja je ta dejavnost oblikovala predvsem obalna okolja. Proizvajalci soli so z gradnjo tradicionalnih solin ustvarili edinstvene habitate, ki podpirajo biotsko raznovrstnost, zato je proizvodnja soli zelo agroekološka.
Od konca 20. stoletja je gospodarski prispevek tega proizvoda omogočil ohranitev in razvoj večine območij tradicionalnih solin v Evropski uniji, s čimer se je omogočilo ohranjanje edinstvenih ekosistemov in uveljavitev nove generacije proizvajalcev.
V Gvineji tako kot v različnih delih EU, kjer se proizvaja, „Fleur de sel“ omogoča podporo lokalnemu trajnostnemu razvoju občutljivih območij.
3.2 Gre za ime
☒
ki se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda,
☐
ki opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda.
„Fleur de sel“ svoje značilnosti dolguje tradicionalni metodi proizvodnje, ki se uporablja tako v Gvineji kot v EU. Ta metoda temelji na uravnavanju vodnih tokov in nivojev v koncentracijskih bazenih, da se omogoči nastanek koncentrirane slanice z naravnim izhlapevanjem, ki ga povzročata sonce in veter. Ko je slanica močno koncentrirana in so podnebne razmere ugodne, sta mogoči dve vrsti kristalizacije:
—
na površini vode, kjer pride do izhlapevanja, se razvije posebna vrsta kristala, ki je krhek in oblikovan kot votla obrnjena piramida: „Fleur de sel“; to se zgodi le, če to omogočajo posebne meteorološke razmere (rahel veter, sonce in nobene vlage),
—
na dnu, kjer je voda najbolj nasičena s soljo, se razvije kockasti kristal: groba sol.
Ta proizvod je tesno povezan z zgodovino solin, ki so bile v več evropskih državah ustvarjene in izkoriščane na tradicionalen način vsaj od prvega tisočletja. Pridobivanje „Fleur de sel“ je povezano s posebno metodo proizvodnje soli v teh solinah. Obstajajo pisni viri o „Fleur de sel“, ki segajo v rimske čase. Izdelek je omenil na primer rimski avtor Plinij starejši v knjigi Naturalis Historia.
Ime „Fleur de sel“ je v francoščini priznano že od leta 1732, in sicer zaradi leksikografskega dela za Trévoujski slovar (2).
4. Opis
4.1 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi, ki dokazujejo posebne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)
4.1.1 4.1 – Opis proizvoda
„Fleur de sel“ je posebna vrsta soli, ki kristalizira na površini slanice, ki nastane v solinah z naravnim izhlapevanjem morske vode ali naravno slane izvirske vode. Je plavajoča sol in jo je treba ročno pobirati s površine slanice v kristalizacijskih bazenih. Za uživanje je pripravljena takoj po pobiranju. Ni niti rafinirana niti sprana in nima dodanih aditivov.
Značilnosti „Fleur de sel“
Značilnosti zrn soli „Fleur de sel“ se lahko razlikujejo glede na talne in podnebne razmere ter čas in kraj pobiranja.
„Fleur de sel“ je sestavljena iz drobnih piramidastih kristalov, krhkih in plavajočih, ki se oblikujejo na površini slanice v kristalizacijskih bazenih, kadar so atmosferske razmere ugodne (rahel veter, sonce in nobene vlage).
Piramidasti kristali „Fleur de sel“ imajo v primerjavi z grobo soljo, ki nastaja v obliki kockastih kristalov, zelo krhko strukturo.
„Fleur de sel“ se zlahka raztopi, zaradi te značilnosti pa se v živila vpije drugače in se lahko uporablja v že pripravljenih živilih.
Zrna soli „Fleur de sel“ so različnih velikosti, ki se lahko precej razlikujejo glede na meteorološke razmere v tistih nekaj urah, v katerih se sol oblikuje in razvija.
Posebnost „Fleur de sel“ pa je njena nasipna gostota, ki mora biti manjša ali enaka 0,82 kg/l.
„Fleur de sel“ je bela z rumenimi do rožnatimi odtenki, ki nastanejo zaradi prisotnosti mikroorganizmov in sčasoma zbledijo.
Zaradi teh značilnosti ima „Fleur de sel“ teksturo, ki se stopi v ustih, in edinstven aromatičen značaj.
V zadnjih desetletjih je „Fleur de sel“ zaradi naravne drobnosti svojih kristalov in edinstvenih značilnosti vzbudila zelo veliko kulinarično zanimanje na mizah po vsem svetu. Uporablja se, ker jedem daje bolj poln okus, ki v ustih ostane dlje kot pri klasični soli. Zato manjša količina „Fleur de sel“ daje slan okus, ki je izrazit, vendar ne agresiven. Ker se „Fleur de sel“ na živilih zelo hitro raztopi, jo ljudje, ki cenijo okus soli, na krožnik raje dodajo v zadnjem trenutku.
4.2 Opis metode proizvodnje proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, in metode, po kateri je proizvod pripravljen (člen 7(2) te uredbe)
Soline, upravljanje voda in uravnavanje koncentracije
Za pridobivanje „Fleur de sel“ proizvajalci napolnijo bazene z morsko vodo ali naravno slano izvirsko vodo. Proizvodnja „Fleur de sel“ med nadzorovanim procesom naravnega izhlapevanja vključuje zaporedne faze koncentracije, nasičenja in kristalizacije. Proizvajalci upravljajo počasno kroženje slane vode med bazeni, da se morska voda ali slana izvirska voda zaradi naravnega izhlapevanja, ki ga povzročata sonce in veter, spremeni v slanico. Sol kristalizira, ko koncentracija doseže 250 do 260 g/l.
Medtem ko se število zaporednih bazenov, ki se uporabljajo za koncentracijo, razlikuje glede na geografsko lego solin in lokalne pogoje izhlapevanja, se dve vrsti soli – groba sol in „Fleur de sel“ – proizvajata v kristalizacijskem bazenu. Včasih, kadar so pogoji izhlapevanja posebej močni, lahko pride do kristalizacije že v bazenih pred kristalizacijskimi bazeni.
Za pridobitev „Fleur de sel“ je potrebno skrbno vsakodnevno upravljanje slanice, proizvajalci pa morajo biti sposobni natančno nadzorovati gibanje in kakovost vode.
Kristalizacija „Fleur de sel“
Kadar so naravne meteorološke razmere ugodne, proizvajalci nadzorujejo dve vrsti kristalizacije natrijevega klorida v kristalizacijskih bazenih:
—
groba sol nastane s kristalizacijo, ki poteka pod vodo, v slanici, pri čemer se kristali usedejo na dno kristalizacijskega bazena; kristali so kockasti in lahko nastanejo skupki kock,
—
redkeje in v zelo posebnih meteoroloških razmerah (rahel veter, sonce in nobene vlage) „Fleur de sel“ kristalizira na površini slanice. Kristali se razvijejo v obliko votle obrnjene piramide in plavajo na površini.
Za proizvodnjo „Fleur de sel“ proizvajalci v kristalizacijskem bazenu vzdržujejo zadostno globino vode. Potrebna je namreč plitva plast vode, debela več kot 1 cm, da lahko „Fleur de sel“ prosto plava na površini slanice in jo je mogoče razlikovati od grobe soli. Nastanek „Fleur de sel“ in njeno ravnovesje na površini slanice sta krhka in občutljiva.
„Fleur de sel“ se lahko proizvaja le, ko se združijo zelo posebne meteorološke razmere: rahel veter, sonce in nič vlage. Valovanje, ki nastane zaradi premočnega vetra, vlažen zrak ali neprevidni gibi med pobiranjem lahko povzročijo, da „Fleur de sel“ potone in s tem izgubi posebni značaj. Zato je ta sol redka.
Pobiranje „Fleur de sel“
Metodi pobiranja „Fleur de sel“ in grobe soli sta zelo različni.
Za ohranjanje značilnosti „Fleur de Sel“ je bistveno, da jo proizvajalci poberejo, preden potone na dno bazenov. Sicer še naprej kristalizira, izgubi svojo piramidasto obliko in postane groba sol.
Groba sol, ki se razvije na dnu bazenov, se lahko pobere kadar koli v dnevu. Nasprotno pa je treba „Fleur de sel“, ko meteorološke razmere omogočijo njen nastanek, pobrati kmalu po tem, ko se oblikujejo kristali, in najpozneje v 24 urah. Vendar je v tem obdobju dovolj že močan veter, visoka vlažnost ali dež, da „Fleur de sel“ potone ali se raztopi v bazenih. Ko potone v slanico, izgubi posebni značaj in ni več „Fleur de sel“.
„Fleur de sel“ se pobira po uveljavljeni tradicionalni metodi. Proizvajalci nežno ročno posnamejo površino, ne da bi se dotaknili dna bazena. V ta namen uporabljajo posebna orodja v obliki lopatic ali posnemalk, ki so lahko ukrivljene in perforirane ter pritrjene na dolg ročaj. So nekakšna strgala ali zajemalke. Na ta način proizvajalci poberejo vse kristale „Fleur de sel“, ki plavajo v bazenih, in jih dajo v posebno posodo.
Faze po pobiranju za „Fleur de sel“
Po pobiranju se „Fleur de sel“ naravno odceja na mestu, kjer se pridobiva. Vsebnost preostale vlage se lahko zmanjša s posrednim sušenjem brez stika s plamenom, da se olajša pakiranje.
„Fleur de sel“ se v različnih fazah po pobiranju ročno sortira, da se odstranijo morebitni tujki.
Prepovedani postopki po pobiranju
Po pobiranju se „Fleur de sel“ ne sme spirati, rafinirati niti mleti in ne smejo se ji dodati nobeni aditivi.
4.3 Opis ključnih elementov, ki opredeljujejo tradicionalne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)
V Evropi zgodovina pobiranja „Fleur de sel“ sega v davnino. Tesno je povezana z zgodovino solin, ki se že vse od rimskega imperija upravljajo na tradicionalen način. „To ime je v francoščini priznano že od leta 1732, in sicer zaradi leksikografskega dela za Trévoujski slovar.“ (3) Čeprav je bila in je še vedno groba sol po količini glavni proizvod solin, se je „Fleur de sel“ od nekdaj pobirala.
Ti drobni kristali „Fleur de sel“ so se sprva pobirali za osebno uporabo proizvajalcev. Ta naravno drobna, bela sol se je nato začela uporabljati za različne namene v lokalni prehrani (zlasti za soljenje rib in masla).
Tehnika pobiranja že stoletja ostaja nespremenjena, saj se vedno izvaja ročno in na površini, naj bo to na Hrvaškem, v Španiji, Franciji, na Portugalskem ali v Sloveniji. Že od začetka proizvodnje v Gvineji lokalni proizvajalci dosledno sledijo tej tradicionalni tehniki, da bi lahko pridelali izdelek edinstvene kakovosti, ki se razlikuje od grobe soli.
Skozi zgodovino so nekateri posebni trgi v Evropi, kot je ribolov na sardele, za konzerviranje svojih proizvodov raje uporabljali „Fleur de sel“ kot druge vrste soli, kar je od 16. stoletja do tridesetih let prejšnjega stoletja zagotavljalo precejšen trg za „Fleur de sel“. Danes je „Fleur de sel“ znana po vsem svetu, zaradi svojih edinstvenih lastnosti pa jo pogosto uporabljajo in predstavljajo najpomembnejši kuharski mojstri.
Svoje značilnosti dolguje tradicionalni metodi (upravljanje voda in ročno pobiranje s površine), ki se uporablja za njeno proizvodnjo.
Za tradicionalno znanje in izkušnje, ki se uporabljajo tako v Gvineji kot v EU, so značilni naslednji elementi, izražajo pa se z uporabo značilnega besedišča, specifičnega za posamezno mesto proizvodnje:
—
✓ Usklajeno izboljševanje tehnik gradnje in strukture solin ter tehnik proizvodnje in pobiranja skozi stoletja.
—
✓ Uravnavanje vodostajev v bazenih: to se zgodi naravno (kjer je plimovanje obsežno) ali se izvede s črpanjem, tako za polnjenje bazenov kot za praznjenje solin; notranje kroženje slane vode iz enega bazena v drugega poteka z gravitacijo ali črpanjem.
—
✓ Uporaba sistema za proizvodnjo slanice na osnovi naravnega izhlapevanja.
—
✓ Struktura solin optimizira delovanje vetra in sonca v naravnem procesu izhlapevanja.
—
✓ Prilagajanje vode: proizvajalci predvidijo, kakšne bodo meteorološke razmere, in prilagodijo pretok slane vode v različne bazene za optimizacijo proizvodnje.
—
✓ Sezonskost in naključnost pobiranja: proizvajalci v svojih solinah pridobijo visoko koncentrirano slanico, kristalizacija pa nastopi, če so pogoji za izhlapevanje več dni ugodni; „Fleur de sel“ lahko nastane vsak dan, vendar je nastanek naključen in odvisen od meteoroloških razmer.
—
✓ Povezava z grobo soljo: proizvodnja „Fleur de sel“ je neločljivo povezana s proizvodnjo grobe soli; obe se proizvajata v istih solinah v istem obdobju.
—
✓ Proizvodnja „Fleur de sel“ v plasti nasičene slane vode: bistveno je, da se v kristalizacijskih bazenih ohrani zadostna plast vode, debela vsaj 1 cm, da lahko „Fleur de sel“ nastane in se pobira na površini, kadar to dopuščajo meteorološke razmere; to tudi omogoča, da naravni proces koncentracije poteka neprekinjeno.
—
✓ Ročno pobiranje „Fleur de sel“ na površini slanice: „Fleur de sel“ se pobira izključno ročno na površini slanice s posebnimi orodji; če „Fleur de sel“ potone na dno bazena, izgubi posebni značaj in ni več „Fleur de sel“.
—
✓ Brez predelave po pobiranju: „Fleur de sel“ se ne spira, ne rafinira in ne melje, prav tako se ji ne dodajajo aditivi.
Starodaven, tradicionalen in edinstven postopek proizvodnje „Fleur de sel“ je opisan v številnih dokumentih, knjigah in umetniških delih. Nekatere starejše znanstvene navedbe je mogoče najti v naslednjih evropskih publikacijah:
—
✓ Na Portugalskem publikacija iz leta 1877, Museu Technologico, Revista das Indústrias Portuguezas e Estrangeiras e dos Princípios Scientíficos em que as mesmas se fundam, vsebuje natančen opis metode proizvodnje in kakovosti soli: „Sol ‚Fleur de sel‘ je fina, čista, bela in bleščeča. Nastane iz kristalov, ki se oblikujejo na površini morske vode. Ti kristali so tako drobni in čisti, ker ne potonejo na dno kristalizacijskih bazenov. Le malo solinarjev jo prodaja. Nekateri jo podarijo prijateljem. Če bi jo redno pobirali, bi jo lahko prodajali po zelo visoki ceni, saj bi bila zelo dober nadomestek za rafinirano sol.“
—
✓ V Franciji publikacija iz leta 1885, Les Ouvriers des deux mondes - études sur les travaux, la vie domestique et la condition morale des populations ouvrières des diverses contrées , vsebuje natančen opis: „Dejansko se ločeno od soli v kockastih ali lijakastih kristalih, ki jih mulj nekoliko posivi in ki potonejo na dno kristalizacijskega bazena, kristalni cvetovi bele soli oblikujejo samo na površini vode ob določenih dnevih. Pobiralka soli nato te cvetove nekako posname s površine in jih lahko obdrži.“
—
✓ Številne slike pričajo o zgodovinski in tradicionalni naravi pobiranja „Fleur de sel“, kot sta slika Eugèna Feyena La récolte de sel à Saillé (zasebna zbirka) iz leta 1870 in slika Mathurina Méheuta Ramasseuses de sel à Guérande iz leta 1941, ki prikazuje pobiranje „Fleur de sel“ na površini z uporabo lousse, kakor se imenuje leseno orodje, ki ga uporabljajo solinarji v Guérandi v Franciji, ter košare, v kateri jo prenašajo (zbirka muzeja Musée d’Orsay).
Poleg tega je bila ta posebna metoda proizvodnje in pobiranja za „Fleur de sel“ kodificirana z nacionalnimi predpisi v več državah članicah Evropske unije, zlasti v Španiji s kraljevim odlokom št. 1634/2011 z dne 14. novembra 2011, na Portugalskem z odlokom št. 72/2008 ministrstva za gospodarstvo, inovacije, kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo z dne 23. januarja 2008 ter na Hrvaškem z uredbo št. 1904 ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in razvoj podeželja z dne 22. julija 2011.
(1) Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L, 2024/1143, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1143/oj).
(2) G. Buron, Hommes de sel, Skol Vreizh (izd.), 2000.
(3) G. Buron, Hommes de sel, Skol Vreizh (izd.), 2000.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/374/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)
Top