Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek
V zadevi C-492/04,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Finanzgericht Baden-Württemberg (Nemčija) z odločbo z dne 14. oktobra 2004, ki je prispela na Sodišče 1. decembra 2004, v postopku
Lasertec Gesellschaft für Stanzformen mbH
proti
Finanzamt Emmendingen
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi K. Lenaerts (poročevalec), predsednik senata, E. Juhász, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, J. Malenovský in T. von Danwitz, sodnika,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: R. Grass,
po tem, ko je predlagalo, da bo odločilo z obrazloženim sklepom v skladu s členom 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika,
po opredelitvi generalnega pravobranilca
sprejema naslednji
Sklep
Razlogi za odločitev1. Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov od 56 ES do 58 ES.
2. Ta predlog je bil vložen v okviru spora zaradi odločbe, s katero je Finanzamt Emmendingen (v nadaljevanju: Finanzamt) za namene določitve davka, ki ga dolguje družba nemškega prava Lasertec Gesellschaft für Stanzformen mbH (v nadaljevanju: tožeča stranka), obresti, ki jih je tožeča stranka plačala švicarskemu delničarju družbi Lasertec AG (v nadaljevanju: družba Lasertec), prekvalificiral v prikrito razdeljen dobiček.
Nacionalna zakonodaja
3. Člen 8a zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Körperschaftsteuergesetz, v nadaljevanju: KStG), naslovljen „Kapital, ki ga posodijo delničarji“, je bil vstavljen z zakonom o ukrepih za boj proti preselitvi podjetij (Standortsicherungsgesetz) z dne 13. septembra 1993 (BGBl. 1993 I, str. 1569). Glede na predložitveno odločbo je ta zakon začel veljati 14. septembra istega leta.
4. V različici, ki je veljala v času nastanka dejstev, je člen 8a KStG vseboval naslednje določbe:
„(1) Plačilo tujega kapitala, ki ga je kapitalska družba, ki je neomejeno davčno zavezana, dobila od delničarja, ki ni upravičen do odbitka davka in ima v zadevnem poslovnem letu znatni delež v kapitalu družbe, se mora šteti za prikrito izplačan dobiček,
[…]
2. če se dogovorjeno plačilo izračuna v odstotku kapitala in če tuji kapital v poslovnem letu preseže trikratno vrednost deleža, katerega imetnik je delničar, razen če je kapitalska družba imela možnost dobiti tuji kapital pod sicer enakimi pogoji pri tretjih osebah ali če je tuji kapital posojilo za financiranje običajnih bančnih transakcij. […]
(2) Delež, ki ga ima delničar v lastniškem kapitalu, sestavlja del lastniškega kapitala kapitalske družbe – kakršen je ob koncu preteklega poslovnega leta – , ki ustreza deležu, ki ga ima delničar v vpisanem kapitalu. Lastniški kapital je opredeljen kot vpisani kapital, zmanjšan za še neporavnane vložke […]
(3) Znatni delež obstaja, kadar ima delničar več kot četrtino začetnega osnovnega ali nominiranega kapitala kapitalske družbe bodisi neposredno bodisi prek osebne družbe. Enako velja, kadar ima družbenik več kot četrtino kapitala skupaj z drugimi delničarji, s katerimi tvori združenje ali ki ga nadzirajo ali jih nadzira ali so skupaj z njim nadzorovani. Delničar, ki nima znatnega deleža, je enak delničarju, ki ima znatni delež, kadar ima sam ali v sodelovanju z drugimi delničarji prevladujoč vpliv na kapitalsko družbo.“
5. Iz predložitvene odločbe izhaja, da zlasti delničarji nerezidenti na splošno nimajo pravice do odbitka davka.
6. V skladu s členom 54(6a) KStG se je člen 8a tega zakona uporabljal od poslovnega leta, ki se je začelo po 31. decembru 1993.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
7. Tožeča stranka je družba nemškega prava, ki je bila ustanovljena z ustanovitvenim aktom z dne 12. septembra 1994. Družba je v celoti obdavčena v Nemčiji.
8. V času nastanka dejstev je bil osnovni kapital tožeče stranke, ki je znašal 300.000 DEM, v lasti Uweja Güntherja Papkeja v višini 100.000 DEM in družbe Lasertec v višini 200.000 DEM.
9. Na podlagi določbe ustanovitvenega akta tožeče stranke so se morali začetni vložki plačati takoj v višini četrtine zneska vpisanega kapitala, medtem ko je bilo treba preostanek plačati na zahtevo uprave.
10. Družba Lasertec je s pogodbo z dne 5. januarja 1995 tožeči stranki odobrila posojilo v višini 700.000 DEM. Začetno trajanje pogodbe je bilo dve leti. Posojilo in z njim povezane obresti je bilo treba odplačevati v četrtletnih obrokih v višini 34.000 DEM. Stroški obresti za to posojilo so leta 1995 znašali 48.132,64 DEM.
11. Med davčnim pregledom, opravljenim avgusta 1997 za poslovno leto 1995, je davčni inšpektor ugotovil, da je bil preostanek vpisanega kapitala plačan šele 10. januarja 1995. Zato je menil, da je treba od zneska vpisanega kapitala (in sicer 300.000 DEM) odšteti znesek vložka, ki ni bil plačan do 31. decembra 1994 (in sicer 225.000 DEM). Davčni inšpektor je zato menil, da je delež, ki ga je družba Lasertec imela v lastniškem kapitalu tožeče stranke, na ta dan znašal 50.000 DEM. Ker je treba posojilo, ki ga je družba Lasertec odobrila tožeči stranki, opredeliti kot „tuji kapital“, je na podlagi člena 8a KStG od zneska tega posojila (700.000 DEM) odštel trikratni znesek deleža, ki ga je družba Lasertec imela v lastniškem kapitalu tožeče stranke (150.000 DEM). Delež stroškov obresti za leto 1995 od preostanka 550.000 DEM, in sicer 37.818 DEM, je bil za namene določitve davka, ki ga mora tožeča stranka plačati za zadevno poslovno leto, opredeljen kot „prikrito izplačan dobiček“.
12. Finanzamt je v odločbi o odmeri davka z dne 15. junija 1998 ugotovil, da je treba zadevne stroške obresti v skladu s členom 8a KStG prekvalificirati v prikrito izplačan dobiček in jih obdavčiti kot take. Zato je davek, ki ga je bila tožeča stranka dolžna plačati za poslovno leto 1995, povečal na 16.207 DEM.
13. Tožeča stranka je 2. julija 1998 zoper to odločbo o odmeri davka vložila pritožbo, ki jo je Finanzamt zavrnil z odločbo z dne 22. februarja 1999. Zoper to odločbo je 22. marca 1999 vložila tožbo pri Finanzgericht Baden-Württemberg.
14. Finanzgericht Baden-Württemberg je v teh okoliščinah odločilo, da prekine odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predloži naslednji vprašanji:
„1. Ali je treba člen 57(1) ES razlagati tako, da se omejitve pretoka kapitala med državami članicami in tretjimi državami, ki so ,obstajale‘ 31. decembra 1993, razumejo kot omejitve, za katere je nacionalni zakonodajalec zakonodajni postopek na ta dan že zaključil, ali kot omejitve, ki so se v skladu z nacionalnimi predpisi na ta dan že uporabljale za obstoječe dejansko stanje?
2. Ali je treba člen 56(1) ES v povezavi s členom 58 ES razlagati tako, da je delna obdavčitev obresti, ki jih kapitalska družba s sedežem v državi članici plača posojilodajalcu s sedežem v tretji državi, ki je hkrati družbenik te kapitalske družbe, tako da se jo izenači z izplačilom dobička, prepovedana, ker gre za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejitev pretoka kapitala med državo članico in tretjo državo?“
Vprašanji za predhodno odločanje
15. Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika določa, da lahko, če je iz sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen bo odgovor na vprašanje za predhodno odločanje, Sodišče odloči z obrazloženim sklepom.
16. Predložitveno sodišče s tema vprašanjema v bistvu sprašuje, ali so nacionalni predpisi, na podlagi katerih se obresti od posojila, ki jih kapitalska družba rezidentka plača delničarju s sedežem v tretji državi, ki ima znatni delež v kapitalu te družbe, pod nekaterimi pogoji štejejo za prikrito izplačan dobiček, za katerega davek plača družba rezidentka posojilojemalka, združljivi z določbami Pogodbe ES o prostem pretoku kapitala.
17. Francoska vlada in Komisija Evropskih skupnosti trdita, da je nacionalno določbo, ki se obravnava v zadevi v glavni stvari, mogoče preučiti samo z vidika svobode ustanavljanja in ne z vidika prostega pretoka kapitala. V bistvu zatrjujeta, da se ta določba nanaša samo na znatne deleže, ki lahko podeljujejo odločilen vpliv na družbo, v kateri je ta delež, in da posledično spada izključno v stvarno področje uporabe svobode ustanavljanja.
18. V teh okoliščinah mora Sodišče preveriti, z vidika katere svoboščine je treba analizirati navedeno določbo.
19. V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba za ugotovitev, ali nacionalna zakonodaja spada v okvir ene ali druge svobode gibanja, upoštevati predmet zadevne zakonodaje (glej v tem smislu sodbe z dne 12. septembra 2006 v zadevi Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas, C-196/04, ZOdl., str. I-7995, točke od 31 do 33; z dne 3. oktobra 2006 v zadevi Fidium Finanz, C‑452/04, ZOdl., str. I-9521, točke 34 in od 44 do 49; z dne 12. decembra 2006 v zadevi Test Claimants in Class IV of the ACT Group Litigation, C-374/04, ZOdl., str. I-11673, točki 37 in 38, ter tudi v zadevi Test Claimants in the FII Group Litigation, C-446/04, ZOdl., str. I-11753, točka 36, in z dne 13. marca 2007 v zadevi Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation, C-524/04, še neobjavljena v ZOdl., točke od 26 do 34).
20. Tako nacionalne določbe, ki se nanašajo na delež, ki omogoča izvajanje določenega vpliva na odločitve zadevne družbe in določanje njenih dejavnosti, spadajo v stvarno področje uporabe določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja (glej v tem smislu sodbo z dne 13. aprila 2000 v zadevi Baars, C-251/98, Recueil, str. I‑2787, točka 22, ter zgoraj navedeni sodbi Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas, točka 31, in Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation, točka 27).
21. V zadevi v glavni stvari se zadevni nacionalni ukrep uporablja za položaje, v katerih ima družba posojilodajalka nerezidentka znatni delež v osnovnem kapitalu družbe posojilojemalke rezidentke, in sicer več kot 25 %.
22. Enačiti s takim deležem manjši delež, ki vseeno podeljuje prevladujoč vpliv na zadevno družbo, kaže, kot je Komisija poudarila v pisnih stališčih, da se v duhu nemškega zakonodajalca nacionalni ukrep, ki se obravnava v zadevi v glavni stvari, lahko uporablja ne glede na točno določen prag za deleže, ki omogočajo izvajanje določenega vpliva na odločitve zadevne družbe in določanje njenih dejavnosti v smislu sodne prakse, navedene v točki 20 tega sklepa (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation, točka 28).
23. Poleg tega iz predložitvene odločbe izhaja, da ima Lasertec – družba posojilodajalka – dve tretjini osnovnega kapitala tožeče stranke – družbe posojilojemalke. Tak delež nedvomno podeljuje družbi Lasertec prevladujoč vpliv na odločitve in dejavnosti tožeče stranke (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation, točka 32).
24. Iz tega sledi, da ta zadeva spada v stvarno področje uporabe samo določb Pogodbe o svobodi ustanavljanja.
25. Če bi imel nacionalni ukrep, ki se obravnava v zadevi v glavni stvari, kot trdi tožeča stranka, omejevalne učinke na prosti pretok kapitala, bi bili taki učinki nujna posledica ovire za svobodo ustanavljanja, kot jo je Sodišče ugotovilo v sodbi z dne 12. decembra 2002 v zadevi Lankhorst-Hohorst (C-324/00, Recueil, str. I-11779), in ne bi upravičevali preučitve navedenega ukrepa z vidika členov od 56 ES do 58 ES (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe Cadbury Schweppes in Cadbury Schweppes Overseas, točka 33; Fidium Finanz, točki 48 in 49, in Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation, točka 34).
26. Posledično ni treba odgovoriti na postavljeni vprašanji z vidika določb Pogodbe o prostem pretoku kapitala.
27. Kar zadeva poglavje Pogodbe o svobodi ustanavljanja, to ne vsebuje nobene določbe, ki širi področje uporabe določb tega poglavja na položaje, ki zadevajo državljana tretje države s sedežem zunaj Evropske unije. Kot je Sodišče ugotovilo v mnenju 1/94 z dne 15. novembra 1994 (Recueil, str. I-5267, točka 81), je cilj tega poglavja zagotavljati svobodo ustanavljanja v korist državljanov držav članic. Zato se ni mogoče sklicevati na člen 43 ES in naslednje v primeru, ko ima družba iz tretje države delež, ki ji podeljuje odločilen vpliv na odločitve in dejavnosti družbe v državi članici (glej po analogiji, kar zadeva prosti pretok storitev, zgoraj navedeno sodbo Fidium Finanz, točka 25).
28. Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da nacionalni ukrep, na podlagi katerega se obresti na posojilo, ki jih kapitalska družba rezidentka plača delničarju nerezidentu, ki ima znatni delež v kapitalu te družbe, pod nekaterimi pogoji štejejo za prikrito izplačan dobiček, za katerega davek plača družba posojilojemalka, vpliva pretežno na izvajanje svobode ustanavljanja v smislu člena 43 ES in naslednjih. Na te določbe se ni mogoče sklicevati v položaju, ki vključuje družbo iz tretje države.
Stroški
29. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
IzrekIz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
Nacionalni ukrep, na podlagi katerega se obresti na posojila, ki jih kapitalska družba rezidentka plača delničarju nerezidentu, ki ima znatni delež v kapitalu te družbe, pod nekaterimi pogoji štejejo za prikrito izplačan dobiček, za katerega davek plača družba posojilojemalka, vpliva pretežno na izvajanje svobode ustanavljanja v smislu člena 43 ES in naslednjih. Na te določbe se ni mogoče sklicevati v položaju, ki vključuje družbo iz tretje države.
Top