SKLEP SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 6. oktobra 2015 ( * )
„Pritožba — Člen 181 Poslovnika Sodišča — Kmetijstvo — Uredba (ES) št. 510/2006 — Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb — Registracija imena ‚Edam Holland’ — Proizvajalci, ki uporabljajo ime ‚Edam‘ — Neobstoj pravnega interesa“
V zadevi C‑517/14 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 14. novembra 2014,
Schutzgemeinschaft Milch und Milcherzeugnisse e.V. s sedežem v Berlinu (Nemčija), ki jo zastopata M. Loschelder in V. Schoene, odvetnika,
pritožnica,
druge stranke v postopku so
Evropska komisija, ki jo zastopajo B. Schima, J. Guillem Carrau in G. von Rintelen, agenti, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka na prvi stopnji,
Kraljevina Nizozemska, ki jo zastopata B. Koopman in M. Bulterman, agentki,
Nederlandse Zuivelorganisatie s sedežem v Zoetermeerju (Nizozemska), ki jo zastopata P. van Ginneken in G. Béquet, odvetnika,
intervenientki na prvi stopnji,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, J. L. da Cruz Vilaça in C. Likurgos (poročevalec), sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi odločeno z obrazloženim sklepom na podlagi člena 181 Poslovnika Sodišča,
sprejema naslednji
Sklep
1
Schutzgemeinschaft Milch und Milcherzeugnisse e.V. s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije Schutzgemeinschaft Milch und Milcherzeugnisse/Komisija (T‑112/11, EU:T:2014:752, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je to zavrglo njeno tožbo za razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (EU) št. 1121/2010 z dne 2. decembra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Edam Holland (ZGO)) (UL L 317, str. 14, v nadaljevanju: sporna uredba).
Pravni okvir
Uredba (ES) št. 510/2006
2
V uvodni izjavi 14 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, str. 12, v nadaljevanju: temeljna uredba), ki je v času dejanskega stanja še vedno veljala, je navedeno:
„Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z upravičenim interesom omogočati, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.“
3
Člen 7(1) in (2) temeljne uredbe je določal:
„1. Vsaka država članica ali tretja država lahko v šestih mesecih od dne objave v Uradnem listu Evropske unije iz prvega pododstavka člena 6(2) ugovarja načrtovani registraciji, tako da pri [Evropski k]omisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo.
2. Vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala registracijo, ali v tretji državi lahko prav tako ugovarja načrtovani registraciji, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo.
Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v državi članici, izjavo vložijo v državi članici v roku, ki omogoča ugovor v skladu z odstavkom 1.
[…]“
4
Člen 13(1), drugi pododstavek, te uredbe je določal:
„Kadar registrirano ime vsebuje ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki se šteje za generično, uporaba tega generičnega imena na ustreznih proizvodih ali živilih ni v nasprotju s točkama (a) ali (b) prvega pododstavka.“
Sporna uredba
5
V uvodni izjavi 8 sporne uredbe je navedeno:
„Zdi se, da vlagatelji ugovorov, ko so trdili, da bi registracija ogrozila obstoj imen, blagovnih znamk ali proizvodov in da je ime, predlagano za registracijo, generično, niso upoštevali celotnega imena ‚Edam Holland’, ampak le njegov del, tj. ‚Edam‘. Vendar se zaščita dodeli za izraz ‚Edam Holland’ kot celoto. V skladu z drugim pododstavkom člena 13(1) [temeljne uredbe] se lahko izraz ‚Edam‘ še naprej uporablja, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije. Zaradi večje jasnosti sta bila specifikacija in povzetek ustrezno spremenjena.“
6
Člen 1 te uredbe določa:
„Ime iz Priloge I k tej uredbi se vpiše v register.
Ne glede na prvi odstavek se lahko ime ‚Edam‘ še naprej uporablja na ozemlju [Evropske u]nije, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije.“
7
Priloga II k navedeni uredbi vsebuje te navedbe:
„[…]
4. Specifikacija
[…]
4.1. Ime
‚Edam Holland’
4.2. Opis
Sir Edam Holland je naravno zorjeni poltrdi sir. Sir proizvajajo na Nizozemskem iz kravjega mleka, ki ga pridobivajo na nizozemskih mlečnih kmetijah, in ki zori v nizozemskih prostorih za zorenje, dokler ni pripravljen za prodajo.
[…]“
Dejansko stanje
8
Dejansko stanje je bilo v točkah od 1 do 7 izpodbijanega sklepa predstavljeno tako:
„1
Komisija […] je 1. marca 2008 objavila vlogo za registracijo v smislu člena 6(2) [temeljne uredbe]. Ta vloga za registracijo, ki jo je predložila Nederlandse Zuivelorganisatie (v nadaljevanju: NZO), pri Komisiji pa jo je vložila Kraljevina Nizozemska, se je nanašala na vpis zaščitene geografske označbe […] ‚Edam Holland’ [(v nadaljevanju: zadevna ZGO)] v register.
2
Tožeča stranka […] je 26. junija 2008 vložila izjavo o ugovoru registraciji zadevne ZGO pri nemških organih v skladu s členom 7(2) [temeljne uredbe].
3
Tožeča stranka se je v okviru te izjave o ugovoru predstavila kot poklicno združenje proizvajalcev in distributerjev edamca, katerega člani so bila podjetja, ki so leta 2007 prodala 141.385 ton edamca (94.361 ton iz lastne proizvodnje). V podporo svoji izjavi o ugovoru je med drugim navedla, da registracija imena ‚Edam Holland’, ker ni natančne opredelitve, ogroža uporabo generičnega imena ‚edamec‘.
4
Zvezna republika Nemčija je 18. julija 2008 pri Komisiji vložila izjavo o ugovoru registraciji zadevne ZGO. Izjava o ugovoru tožeče stranke z dne 26. junija 2008 (točka 2 zgoraj) je bila priložena k izjavi o ugovoru Zvezne republike Nemčije.
5
Komisija je 21. oktobra 2008 Kraljevini Nizozemski sporočila, da je ugovor, ki ga je vložila Zvezna republika Nemčija, dopusten. Prav tako je pozvala Kraljevino Nizozemsko in Zvezno republiko Nemčijo, naj se ustrezno posvetujeta, da bi dosegli dogovor, v smislu člena 7(5) [temeljne uredbe].
6
Kraljevina Nizozemska je 29. maja 2009 Komisiji sporočila, da, med drugim, z Zvezno republiko Nemčijo nista uspeli doseči dogovora.
7
Komisija je 2. decembra 2010 sprejela [sporno] uredbo. Specifikacija zadevne ZGO med drugim določa, da sir ‚Edam Holland’ proizvajajo na Nizozemskem iz kravjega mleka, ki ga pridobivajo na nizozemskih mlečnih kmetijah (točka 4.2 specifikacije).“
Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijani sklep
9
Pritožnica je 23. februarja 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti sporne uredbe.
10
Kraljevini Nizozemski in NZO je bila dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije, ki je predlagala zavrnitev tožbe.
11
Ker je Splošno sodišče menilo, da ima na podlagi listin iz spisa dovolj informacij, je v skladu s členom 113 svojega poslovnika sklenilo, da bo odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek, in je tožbo zavrglo kot nedopustno.
Predlogi strank
12
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
razveljavi izpodbijani sklep in razglasi sporno uredbo za nično;
—
podredno, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču ter
—
Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.
13
Komisija Sodišču predlaga, naj:
—
zavrne pritožbo in
—
pritožnici naloži plačilo stroškov.
14
Kraljevina Nizozemska Sodišču predlaga, naj zavrne pritožbo.
15
NZO Sodišču predlaga, naj:
—
zavrne pritožbo;
—
podredno, če bi bilo treba pritožbi ugoditi, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču in
—
še bolj podredno, če bi bilo treba pritožbi ugoditi in bi Sodišče sklenilo samo odločiti v tem sporu, ohrani sporno uredbo v veljavi.
Pritožba
16
Člen 181 Poslovnika Sodišča določa, da če je pritožba v celoti ali deloma očitno nedopustna ali očitno neutemeljena, jo lahko Sodišče na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli z obrazloženim sklepom v celoti ali deloma zavrže ali zavrne.
17
To določbo je treba uporabiti v okviru te pritožbe.
18
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.
Prvi pritožbeni razlog
Trditve pritožnice
19
Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, s tem ko ji ni priznalo pravnega interesa, ki izhaja iz dejstva, da v sporni uredbi ni jasno navedeno, da je izraz „Edam“ generičen v smislu člena 13(1), drugi pododstavek, temeljne uredbe in da se lahko na tej podlagi še naprej uporablja za prodajo sirov. Ta neobstoj jasne navedbe naj bi močno posegal v pravni položaj pritožnice, saj naj bi iz sodne prakse Sodišča izhajalo, da obstaja domneva, v skladu s katero je vsak del sestavljenega imena zaščiten ločeno. Zato naj bi bil pravni interes pritožnice izkazan, Splošno sodišče pa naj bi napačno zavrglo njeno tožbo kot nedopustno.
20
Komisija izpodbija te trditve.
Presoja Sodišča
21
V uvodni izjavi 8 sporne uredbe je ob izrecnem sklicevanju na člen 13(1), drugi pododstavek, temeljne uredbe navedeno, da „se lahko izraz ‚Edam‘ še naprej uporablja“. Ta določba temeljne uredbe je namreč določala, da kadar je ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki je del imena, vpisanega v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, generično, komercialna raba tega generičnega imena ne pomeni kršitve zaščite navedenega registriranega imena. Zato je Komisija v členu 1 sporne uredbe odločila, da se lahko glede na njegovo generičnost ime „Edam“ kljub registraciji zadevne ZGO še naprej uporablja na ozemlju Unije, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije.
22
Iz tega sledi, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava, ko je v točkah 29 in 30 izpodbijanega sklepa presodilo, da morebitna razglasitev ničnosti sporne uredbe ne bi prinesla nobene koristi članom pritožnice, ker ta uredba določa, da se lahko ime „Edam“ še naprej uporablja, zlasti za prodajo sirov, če se upoštevajo veljavna načela in pravila iz pravnega reda Unije.
23
Iz navedenega izhaja, da je treba ta prvi pritožbeni razlog zavrniti kot očitno neutemeljen.
Drugi pritožbeni razlog
Trditve pritožnice
24
Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita izkrivljanje dejstev, na katera je oprla svoj argument, da sporna uredba pomeni oviro za gospodarske dejavnosti njenih članov, v okviru katerih ti na Nizozemsko dobavljajo mleko, ki je lahko tam predelano v edamec. V podporo svojemu drugemu pritožbenemu razlogu se pritožnica sklicuje na dejstva in dokaze, namenjene dokazovanju obstoja teh dobav, poudarja, da nobena stranka v postopku ni izpodbijala njenih trditev, in ugotavlja, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva, s tem ko je presodilo, da ta argument pritožnice nima dejanske podlage. Poleg tega trdi, da je Splošno sodišče v več pogledih izkrivilo dejstva, na katera se je oprlo v točki 41 izpodbijanega sklepa.
25
Komisija izpodbija trditve, ki jih pritožnica navaja v podporo temu razlogu.
Presoja Sodišča
26
Najprej je treba opozoriti, da je v skladu s členom 256(1) PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije pritožba omejena na pravna vprašanja. Le Splošno sodišče je pristojno za ugotavljanje in presojo upoštevnih dejstev ter presojo dokazov. Presoja dejstev in dokazov torej ni, razen pri njihovem izkrivljanju, pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe (sodba ICF/Komisija, C‑467/13 P, EU:C:2014:2274, točka 26 in navedena sodna praksa).
27
V obravnavanem primeru pa se pritožnica v podporo drugemu pritožbenemu razlogu samo sklicuje na dejstva in dokaze, predstavljene pred Splošnim sodiščem in povezane s količinami mleka, ki so jih nekateri od njenih članov dobavili na Nizozemsko, ter iz tega sklepa, da je gospodarska dejavnost njenih članov zaradi sporne uredbe ovirana, ker ne morejo več prodajati mleka, proizvedenega v Nemčiji, za proizvodnjo sirov, zaščitenih z zadevno ZGO, na Nizozemskem. Pritožnica tako Sodišču predlaga ugotavljanje in presojo dejstev, ne da bi navedla, kako so bila izkrivljena, kar ne spada v njegovo pristojnost.
28
Kar poleg tega zadeva trditve v zvezi s točko 41 izpodbijanega sklepa, v kateri je Splošno sodišče ugotovilo, da pritožnica ne more ukrepati pred njim, da bi zastopala interese tistih svojih članov, ki so proizvajalci mleka, je dovolj ugotoviti, da se te trditve, kot pritožnica sama priznava v točki 32 pritožbe, nanašajo na presojo, ki jo je Splošno sodišče opravilo zaradi celovitosti. Zato je treba te trditve zavrniti kot brezpredmetne, saj nikakor ne morejo pripeljati do razveljavitve izpodbijanega sklepa.
29
Iz navedenega izhaja, da je treba drugi pritožbeni razlog zavreči kot očitno nedopusten.
Tretji pritožbeni razlog
Trditve pritožnice
30
Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, s tem ko ji ni priznalo pravnega interesa, ki izhaja iz lastne pravice do ugovora, ki jo ima na podlagi temeljne uredbe.
31
Komisija izpodbija trditve, ki jih pritožnica navaja v podporo temu razlogu.
Presoja Sodišča
32
Člen 7(2), prvi pododstavek, temeljne uredbe je določal, da lahko vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče bodisi v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala registracijo zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, bodisi v tretji državi, ugovarja načrtovani registraciji, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo.
33
Vendar se z drugim pododstavkom istega člena osebam, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v državi članici, nalaga, da izjavo vložijo pri navedeni državi članici, da bi lahko ta uporabila pravico do ugovora, ki ji je podeljena s členom 7(1) temeljne uredbe.
34
Zato Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava, ko je v točki 42 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da fizične ali pravne osebe, ki imajo upravičen interes in sedež ali stalno prebivališče v državi članici, nimajo možnosti vložiti ugovora neposredno pri Komisiji.
35
V teh okoliščinah je treba tretji pritožbeni razlog zavrniti kot očitno neutemeljen.
Četrti pritožbeni razlog
Trditve pritožnice
36
Pritožnica s četrtim pritožbenim razlogom zatrjuje, da njeni člani konkurirajo nizozemskim proizvajalcem sirov, zaščitenih z zadevno ZGO. Po njenem mnenju številnost proizvodov, ki se prodajajo pod imenom „Edam“, in verjetnost zmede, ki ji je zaradi tega izpostavljen potrošnik, dokazujeta, da si vsi proizvodi „Edam“ konkurirajo na trgu.
37
Poleg tega pritožnica trdi, da je Splošno sodišče kršilo njeno pravico do izjave. Splošno sodišče naj bi namreč moralo strankam dati možnost, da dopolnijo svojo argumentacijo v zvezi z obstojem konkurence med proizvodi, ki jih pod imenom „Edam“ prodajajo člani pritožnice, in proizvodi, ki se prodajajo pod zadevno ZGO, ker je menilo, da pritožnica ni dokazala tega konkuriranja, medtem ko naj bi Komisija sprejela ugovor, ki ga je navedena pritožnica vložila zoper registracijo zadevne ZGO, in naj bi torej priznala, da ima ta „upravičen interes“, ki se zahteva s členom 7(2) temeljne uredbe za možnost vložitve takega ugovora.
38
Pritožnica izpodbija tudi preudarke Splošnega sodišča v točkah od 44 do 46 izpodbijanega sklepa, v katerih je to ugotovilo, da je cilj temeljne uredbe ustvariti enake konkurenčne pogoje za proizvode, ki nosijo označbe porekla, da sporna uredba ne določa odvzema pravice, katere imetniki naj bi bili člani pritožnice, in da z njenimi trditvami nikakor ni mogoče dokazati, da se navedena uredba neposredno nanaša na njene člane.
39
Komisija izpodbija trditve, ki jih pritožnica navaja v podporo temu razlogu.
Presoja Sodišča
40
Najprej, glede trditve v zvezi z morebitnim konkuriranjem med nizozemskimi proizvajalci sirov, zaščitenih z zadevno ZGO, in člani pritožnice je dovolj ugotoviti, da ta trdi – pri čemer samo ponavlja nekatere navedbe iz svoje tožbe – da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze in dejstva, ki jih je predstavila pred njim, pri tem pa ne navaja, kako naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo. Zato je treba tako trditev zavreči kot očitno nedopustno.
41
Dalje, v zvezi s trditvijo pritožnice, da je Splošno sodišče kršilo njeno pravico do izjave, je dovolj navesti – ne da bi bilo treba preveriti, ali je Komisija dejansko priznala, da ima pritožnica „upravičen interes“ v smislu člena 7(2) temeljne uredbe – da je Splošno sodišče 15. novembra 2013 v okviru ukrepov procesnega vodstva pozvalo stranke, naj se opredelijo do več vprašanj, ki so se nanašala zlasti na pravni interes pritožnice. Iz tega izhaja, da je njena trditev, da je Splošno sodišče kršilo njeno pravico do izjave, očitno neutemeljena.
42
Nazadnje, kar zadeva trditve pritožnice glede točk od 44 do 46 izpodbijanega sklepa, je treba ugotoviti, da se te trditve, kot pritožnica sama priznava v točkah 58, 61 in 63 pritožbe, nanašajo na presojo, ki jo je Splošno sodišče opravilo zaradi celovitosti, tako da jih je treba zavrniti kot brezpredmetne.
43
Iz vsega navedenega izhaja, da je treba četrti pritožbeni razlog zavreči kot deloma očitno nedopusten in zavrniti kot deloma očitno neutemeljen.
44
V teh okoliščinah je treba zavrniti pritožbo v celoti.
Stroški
45
V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
46
Ker je Komisija predlagala, naj se plačilo stroškov naloži pritožnici, ta pa s pritožbenimi razlogi ni uspela, je treba pritožnici naložiti plačilo stroškov te institucije.
47
V skladu s členom 140(1) Poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, Kraljevina Nizozemska nosi svoje stroške.
48
V skladu s členom 184(4) navedenega poslovnika je treba odločiti, da NZO prav tako nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) sklenilo:
1.
Pritožba se zavrne.
2.
Schutzgemeinschaft Milch und Milcherzeugnisse e.V. se naloži plačilo stroškov.
3.
Kraljevina Nizozemska in Nederlandse Zuivelorganisatie nosita svoje stroške.
Podpisi
( * ) Jezik postopka: nemščina.
Top