SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 20. novembra 2007
Zadeva T-205/04
Alessandro Ianniello
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2001/2002 – Ničnostna tožba – Odškodninska tožba“
Predmet: Tožba zaradi razglasitve ničnosti kariernega ocenjevalnega poročila tožeče stranke za obdobje 2001/2002 in odločbe organa za imenovanja z dne 18. februarja 2004 o zavrnitvi njene pritožbe ter plačilo odškodnine za utrpelo nepremoženjsko škodo.
Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Ocena – Spoštovanje pravice do obrambe
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 26, prvi in drugi odstavek, in 43)
2. Uradniki – Ocena – Paritetni odbor za ocenjevanje – Prepoved članu odbora, ki sodeluje pri sestavi kariernega ocenjevalnega poročila, da sodeluje pri vsebinski preučitvi tega poročila
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
3. Ničnostna tožba – Tožbeni razlogi
(člen 230 ES in člen 253 ES)
4. Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Znižanje ocene glede na prejšnjo oceno
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
5. Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Sodni nadzor – Meje
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
6. Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Sestava – Zamuda
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
1. Temeljno načelo spoštovanja pravice do obrambe mora na področju ocenjevanja osebja Evropskih skupnosti zainteresirani osebi omogočiti, da se v postopku ocenjevanja brani zoper zatrjevanje dejstev, ki se lahko uporabijo proti njej. Ta cilj je vzpostavljen zlasti s členom 26, prvi in drugi odstavek, Kadrovskih predpisov ter s Splošnimi določbami za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, katerih določbe zagotavljajo spoštovanje kontradiktornosti skozi ves ta postopek.
(Glej točko 46.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 8. marec 2005, Vlachaki proti Komisiji, T‑277/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑57 in II‑243, točka 64.
2. Za zagotovitev, da pri izvajanju nalog članov paritetnega odbora za ocenjevanje, ki mora odločati v postopku ocenjevanja uradnikov, ne bo ogrožena njihova nepristranskost, je v členu 8(6) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, določena obveznost, da morajo člani tega odbora odstopiti in za namestnika določiti nadomestnega člana, če se izkaže, da imajo kot ocenjevalec, potrjevalec ali drugostopenjski ocenjevalec interese, ki niso združljivi z njihovo nalogo.
Iz tega izhaja, da se člani navedenega odbora, pristojni za sestavo kariernega ocenjevalnega poročila, ne smejo udeleževati sej odbora, kadar ta preučuje pritožbo zoper navedeno poročilo.
Vendar zgolj okoliščina, da se potrjevalec poročila, ki bi mu bilo z zgoraj navedenimi določbami prepovedano sodelovanje pri preučitvi tega poročila s strani odbora, ni vzdržal udeležbe na seji odbora, na kateri se je obravnavala začasna odložitev preučitve pritožbe ocenjevanega uradnika, ne more postaviti pod vprašaj nepristranskosti navedenega odbora, ker se na zadevni seji ni obravnaval noben vidik utemeljenosti pritožbe.
(Glej točke od 70 do 72.)
3. Kar zadeva tožbene razloge, ki se lahko navedejo v okviru ničnostne tožbe, je treba jasno razlikovati med tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, in tožbenim razlogom, ki se nanaša na očitno napako pri presoji. Gre namreč za dva različna tožbena razloga, od katerih prvi, ki se nanaša na neobstoj ali nezadostnost obrazložitve, spada med bistvene kršitve postopka v smislu člena 253 ES in je razlog javnega reda, ki ga mora sodišče Skupnosti preizkusiti po uradni dolžnosti, medtem ko lahko sodišče Skupnosti drugi razlog, ki se nanaša na vsebinsko zakonitost sporne odločbe, preizkusi samo, če ga navede tožeča stranka.
(Glej točko 92.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 13. julij 2006, Andrieu proti Komisiji, T‑285/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-161 in II-A-2-775, točka 90 in in navedena sodna praksa.
4. Uprava je dolžna podrobno in zadostno obrazložiti ocenjevalno poročilo ter zadevni osebi omogočiti, da izrazi pripombe na to obrazložitev, pri čemer je upoštevanje teh zahtev še pomembnejše, kadar se ocena zniža glede na prejšnjo oceno.
Splošne pripombe, ki spremljajo analitične ocene, morajo omogočiti ocenjenemu uradniku, da presodi njihovo utemeljenost ob polnem poznavanju dejstev, in Sodišču prve stopnje, da po potrebi izvede sodni nadzor, zato mora obstajati skladnost med temi ocenami in komentarji, ki utemeljujejo ocene.
(Glej točki 94 in 95.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 21. oktober 1992, Maurissen proti Računskemu sodišču, T‑23/91, Recueil, str. II‑2377, točka 41; Sodišče prve stopnje, 12. junij 2002, Mellone proti Komisiji, T‑187/01, RecFP, str. I‑A‑81 in II‑389, točka 27 in navedena sodna praksa.
5. Sodišče prve stopnje s svojo presojo ne more nadomestiti presoje oseb, odgovornih za oceno dela tožeče stranke. Institucije Skupnosti imajo namreč široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju dela svojih uradnikov. Vrednostne sodbe o uradnikih v ocenjevalnih poročilih so izključene iz sodnega nadzora, ki se izvaja samo v zvezi z morebitnimi postopkovnimi nepravilnostmi, očitno napačnimi dejstvi v ocenah uprave in morebitno zlorabo pooblastil.
(Glej točko 100.)
Napotitev na: zgoraj navedena sodba Andrieu proti Komisiji, točka 99 in navedena sodna praksa.
6. Ocenjevalnega poročila ni mogoče razglasiti za ničnega samo zato, ker je bilo sestavljeno prepozno, razen v izjemnih okoliščinah. Zamuda pri sestavi ocenjevalnega poročila sicer lahko daje zadevnemu uradniku pravico do odškodnine, vendar ne more vplivati na veljavnost ocenjevalnega poročila niti ne more posledično utemeljiti razglasitve njegove ničnosti.
(Glej točko 139.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 7. maj 2003, den Hamer proti Komisiji, T‑278/01, RecFP, str. I‑A‑139 in II‑665, točka 32 in navedena sodna praksa.
Top