SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (sedmi senat)
z dne 15. oktobra 2008
Zadeva T-66/04
Christos Gogos
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Notranji natečaj za prehod v drugo kategorijo – Imenovanje – Razvrstitev v naziv – Člen 31(2) Kadrovskih predpisov“
Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe Komisije o razvrstitvi tožeče stranke v naziv A 7, plačilni razred 3, in odločbe z dne 24. novembra 2003 o zavrnitvi upravne pritožbe.
Odločitev: Tožba se zavrne. Komisija nosi vse stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji naziv kariere – Neuporaba za imenovanje po notranjem natečaju za prehod v drugo kategorijo
(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 5, 31(1) in (2) ter 45(2); Priloga I)
2. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji naziv kariere – Diskrecijska pravica organa, pristojnega za imenovanja
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(2))
3. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v višji naziv kariere – Upoštevanje izjemnih kvalifikacij zainteresirane osebe
(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 5(3) in 31(2))
1. Čeprav je res, da dobesedna razlaga členov 31(1) in (2) ter 45(2) Kadrovskih predpisov ne prepoveduje imenovanja uradnika v višji naziv kariere na podlagi člena 31(2) Kadrovskih predpisov, kadar uspešno opravi notranji natečaj za prehod v višjo kategorijo, je taka razlaga vseeno v nasprotju s strukturo in ciljem teh določb. Po eni strani je treba namreč uporabo možnosti, priznane v členu 31(2) Kadrovskih predpisov, uskladiti z zahtevami, značilnimi za pojem kariere, ki izhajajo iz člena 5 in Priloge I h Kadrovskim predpisom. Posledično je le izjemoma mogoča zaposlitev v višji naziv kariere, tako da je treba pogoje, ki upravičujejo tako razvrstitev, razlagati ozko. Po drugi strani je namen odstopanja, določenega v členu 31(2) Kadrovskih predpisov, omogočiti zadevni instituciji, da kot delodajalec pridobi storitve osebe, ki bi lahko glede na razmere na trgu dela dobila številna vabila drugih potencialnih delodajalcev in ji tako ušla. Zato člen 31(2) Kadrovskih predpisov institucijam daje možnost, da izjemnemu kandidatu izjemoma ponudijo privlačnejše pogoje, da bi si zagotovile njegove storitve. Kadar imenovanje sledi notranjemu natečaju za prehod v drugo kategorijo, odprtemu za uradnike in uslužbence, ki so že zaposleni v instituciji, ta utemeljitev možnosti odstopajoče razvrstitve zadevne osebe manjka. Poleg tega so bile v okviru natečaja za prehod v drugo kategorijo izkušnje, pridobljene v instituciji, že upoštevane pri opredelitvi pogojev za pripustitev k natečaju, odprtemu za uradnike, ki so bili prej zaposleni v nižji kategoriji, zato ne morejo pomeniti izjemne sposobnosti, ki se upošteva za ugotovitev, ali bi bil novi uradnik lahko upravičen do druge razvrstitve, ne pa razvrstitve v osnovni naziv kariere, za katero je bil zaposlen, saj bi to pomenilo, da se še drugič upoštevajo isti podatki. Iz tega sledi, da se člen 31(2) Kadrovskih predpisov ne uporablja za imenovanja, ki sledijo notranjemu natečaju za prehod v drugo kategorijo.
(Glej točke od 30 do 35.)
Napotitev na: Sodišče, 1. julij 1999, Alexopoulou proti Komisiji, C‑155/98 P, Recueil, str. I‑4069, točki 32 in 33; Sodišče prve stopnje, 13. februar 1998, Alexopoulou proti Komisiji, T‑195/96, RecFP, str. I‑A‑51 in II‑117, točka 37; Sodišče prve stopnje, 12. oktober 1998, Campoli proti Komisiji, T‑235/97, RecFP, str. I‑A‑577 in II‑1731, točka 32; Sodišče prve stopnje, 6. julij 1999, Forvass proti Komisiji, T‑203/97, RecFP, str. I‑A‑129 in II‑705, točka 44; Sodišče prve stopnje, 16. februar 2005, Aycinena proti Komisiji, T‑284/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑29 in II‑125, točka 71; Sodišče prve stopnje, 15. november 2005, Righini proti Komisiji, T‑145/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑349 in II‑1547, točka 49; Sodišče prve stopnje, 14. februar 2007, Seldis proti Komisiji, T‑65/05, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 55.
2. Organ, pristojen za imenovanja, mora konkretno preučiti, ali ima novo zaposleni uradnik ali uslužbenec, ki zahteva uporabo člena 31(2) Kadrovskih predpisov, izjemne kvalifikacije in ali posebne potrebe službe zahtevajo zaposlitev posebno kvalificiranega uradnika. Kadar organ, pristojen za imenovanja, prizna, da je eno od teh meril izpolnjeno, mora konkretno presoditi morebitno uporabo člena 31(2) Kadrovskih predpisov. V tej fazi se lahko ob upoštevanju interesa službe na splošno tudi odloči, ali je treba novo zaposlenemu uradniku ali uslužbencu odobriti razvrstitev v višji naziv ali ne. Uporaba povedkovnika „lahko“ v členu 31(2) Kadrovskih predpisov namreč pomeni, da organu, pristojnemu za imenovanja, te določbe ni treba uporabiti in da novo zaposleni uslužbenci ali uradniki nimajo subjektivne pravice do take razvrstitve. Iz zgoraj navedenega izhaja, da ima Komisija v okviru, določenem v členu 31 Kadrovskih predpisov, široko diskrecijsko pravico za preučitev, ali prosto delovno mesto zahteva zaposlitev posebno kvalificirane osebe in ali ima ta oseba izjemne kvalifikacije, ter za preučitev posledic teh ugotovitev.
V takih okoliščinah sodišče Skupnosti ne more s svojo presojo nadomestiti presoje organa, pristojnega za imenovanja, in se mora torej omejiti le na preverjanje, ali so bila kršena bistvena pravila postopka, ali je organ, pristojen za imenovanja, svojo odločbo utemeljil z nepravilnimi ali nepopolnimi dejstvi in ali je v odločbi prišlo do zlorabe pooblastil, očitne napake pri presoji ali nezadostne obrazložitve.
(Glej točke od 39 do 42.)
Napotitev na: zgoraj navedena sodba Sodišča, Alexopoulou proti Komisiji, točka 43; zgoraj navedena sodba Sodišča prve stopnje, Alexopoulou proti Komisiji, točka 21; Sodišče prve stopnje, 17. december 2003, Chawdhry proti Komisiji, T‑133/02, RecFP, str. I‑A‑329 in II‑1617, točka 44; Sodišče prve stopnje, 26. oktober 2004, Brendel proti Komisiji, T‑55/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑311 in II‑1437, točka 61; zgoraj navedena sodba Righini proti Komisiji, točka 52; Sodišče prve stopnje, 15. marec 2006, Herbillon proti Komisiji, T‑411/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑45 in II‑A‑2‑193, točka 25.
3. Ker izjemne narave kvalifikacij novo zaposlenega uradnika v skladu s členom 31(2) Kadrovskih predpisov ni mogoče oceniti abstraktno, ampak jo je treba oceniti glede na delovno mesto, za katero je bil zaposlen, je ta ocena kazuistične narave, ki nasprotuje temu, da se zainteresirana oseba lahko sklicuje na kršitev načela enakega obravnavanja.
To še toliko bolj velja za uradnike, imenovane po notranjem natečaju za prehod v drugo kategorijo. V takem primeru so bile posebne poklicne izkušnje namreč že upoštevane pri imenovanju uradnika v višjo kategorijo.
(Glej točki 45 in 46.)
Napotitev na: zgoraj navedena sodba Chawdhry proti Komisiji, točka 102.