SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)
z dne 30. septembra 2004
Zadeva T-16/03
Albano Ferrer de Moncada
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Uradniki – Ocenjevalno poročilo – Kršitve postopka – Obrazložitev – Razglasitev ničnosti poročila – Odškodnina za povzročeno škodo“
Celotno besedilo v francoskem jeziku II - 0000
Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila za tožečo stranko za obdobje 1995/1997 in zaradi odškodninskega zahtevka.
Odločitev: Ocenjevalno poročilo za tožečo stranko za obdobje 1995/1997 se razglasi za ničnega. Komisiji se naloži, naj tožeči stranki plača 1000 evrov. Komisiji se naloži plačilo stroškov.
Povzetek
1. Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Sestava – Kršitev obveznosti razgovora med ocenjevalcem in ocenjevanim – Bistvena kršitev postopka
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
2. Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Sestava – Sprememba drugostopenjskega ocenjevalca zaradi odhoda iz institucije predhodno pristojnega drugostopenjskega ocenjevalca – Razgovor med drugostopenjskim ocenjevalcem in ocenjevanim – Obveznost novega drugostopenjskega ocenjevalca
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
3. Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Sestava – Razgovor med ocenjevalcem in ocenjevanim – Nujnost neposrednega stika – Nezadostnost telefonskega razgovora ali izmenjave dopisov
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
4. Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Obveznost obrazložitve – Obseg – Primer, ko je potrebna posebna obrazložitev
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)
5. Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta, ki ne zagotavlja primernega nadomestila za nepremoženjsko škodo – Sistematično zavračanje razgovora v okviru postopka ocenjevanja
1. Razgovor med ocenjevalcem oziroma drugostopenjskim ocenjevalcem na eni strani in ocenjevanim na drugi strani, ki ga določajo splošne določbe za izvedbo člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, zagotavlja pravice obrambe uradnika v postopku njegovega ocenjevanja in njegova popolna odsotnost je torej bistvena kršitev postopka, ki upravičuje razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila.
(Glej točke 31, 32 in 46.)
2. V okviru drugostopenjskega postopka, ki ga določajo splošne določbe za izvedbo člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, mora v primeru, če je uradnik, ki bi moral opravljati nalogo drugostopenjskega ocenjevalca za ocenjevalno obdobje, medtem zapustil institucijo, biti kot drugostopenjski ocenjevalec imenovan nadrejeni ocenjevanega med pripravo ocenjevalnega poročila, pri čemer se mora ta, kolikor je le mogoče, posvetovati z nekdanjim ocenjevalcem. Iz navedenega izhaja, da mora razgovor med drugostopenjskim ocenjevalcem in ocenjevanim, ki ga določajo omenjene splošne določbe, obvezno potekati med osebo, ki je drugostopenjski ocenjevalec ob pripravi ocenjevalnega poročila.
(Glej točko 37.)
3. Telefonski razgovor oziroma a fortiori izmenjava dopisov ne moreta predstavljati zaslišanja ocenjevanega, določenega s splošnimi določbami za izvedbo člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija. Narava tega razgovora in njen predmet namreč zahtevata neposredni stik med ocenjevanim in ocenjevalcem. Brez neposredne izmenjave ocenjevanje ne more v celoti izpolniti naloge orodja za upravljanje s človeškimi viri in spremljevalnega sredstva za poklicni razvoj udeleženega. Poleg tega lahko samo tak stik spodbuja odkrit in poglobljen razgovor med ocenjevalcem in ocenjevanim, kar jima omogoča na eni strani natančno oceniti naravo, razloge in obseg njunih morebitnih nestrinjanj in po drugi strani boljše vzajemno razumevanje.
(Glej točke 38, 39 in 41.)
4. Uprava je dolžna ocenjevalna poročila obrazložiti zadovoljivo in glede na okoliščine. V določenih primerih je pri tej obrazložitvi potrebna posebna skrbnost.
Tako mora biti ocenjevalno poročilo posebej obrazloženo, če ocenjevalec ne namerava slediti priporočilom paritetnega odbora za ocenjevanje in če se mnenje slednjega sklicuje na posebne okoliščine, ki vzbujajo dvom o pravilnosti ali utemeljenosti prvotne ocene, in zato zahteva posebno oceno drugostopenjskega ocenjevalca glede morebitnih posledic, ki izhajajo iz teh okoliščin.
Posebno pozornost je prav tako treba nameniti obrazložitvi ocenjevanja, ki vsebuje manj naklonjene ocene kot tiste iz predhodnega ocenjevalnega poročila. Nazadovanje, ki ga organ ugotovi, mora biti namreč obrazloženo na način, ki uradniku omogoči, da presodi njegovo utemeljenost, in Sodišču prve stopnje, odvisno od primera, omogoči, da opravi sodni nadzor.
Nazadnje, posebna obrazložitev je potrebna predvsem v primeru, ko se ocenjevalno poročilo pripravi z zamudo in ko ocenjevalec ni več oseba, ki je bila nadrejeni v ocenjevalnem obdobju. Iz obrazložitve mora biti razvidno, da je organ pridobil zagotovila, nujna za to, da ocenjevanje lahko temelji na natančnih in zanesljivih sestavinah. Prav tako mora izražati obveznost ocenjevalca, da ravna previdno.
(Glej točke 49, 50, 53 in 54.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 12. junij 2002, Mellone proti Komisiji, T‑187/01, RecFP, str. I-A-81 in II-389, točki 27 in 33; Sodišče prve stopnje, 5. november 2003, Lebedef-Caponi proti Komisiji, T-98/02, RecFP, str. I-A-277 in II-1343, točka 61.
5. Nepremoženjska škoda, ki jo je uradniku prizadejalo nepravilno ocenjevalno poročilo, ni ustrezno in zadovoljivo nadomeščena z razglasitvijo ničnosti poročila v primeru, ko je bila ob kršitvi materialne pravice biti slišan odsotnost razgovora z udeleženim sistematična, in to kljub mnenju paritetnega odbora za ocenjevanje in predvsem kljub njegovemu vztrajanju glede nujnosti pobude nadrejenih, ki bi odpravila izjemno slab poklicni in medosebni odnos.
(Glej točko 68.)
Top