SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 26. februarja 2015 ( *1 )
„Predhodno odločanje — Socialna politika — Direktiva 2000/78/ES — Enako obravnavanje na področju zaposlovanja in dela — Člen 2(1) in (2)(a) — Člen 6(1) — Različno obravnavanje zaradi starosti — Nacionalna ureditev, ki določa da se delavcem, ki so ob prenehanju delovnega razmerja upravičeni do starostne pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema, ne izplača odpravnina“
V zadevi C‑515/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Østre Landsret (Danska) z odločbo z dne 17. septembra 2013, ki je prispela na Sodišče 25. septembra 2013, v postopku
Ingeniørforeningen i Danmark, za Poula Landina,
proti
Tekniq, za ENCO A/S – VVS,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, A. Arabadžiev (poročevalec) in J. L. da Cruz Vilaça, sodnika,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodni tajnik: I. Illéssy, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. oktobra 2014,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
—
za Ingeniørforeningen i Danmark, ki zastopa Poula Landina, K. Schioldann, odvetnik,
—
za Tekniq, ki zastopa ENCO A/S – VVS, C. Ketelsen, in T. Lind-Larsen, odvetnika,
—
za dansko vlado M. Wolff, C. Thorning in U. Melgaard, agenti,
—
za Evropsko komisijo M. Clausen in D. Martin, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1
Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2(2)(a) in 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).
2
Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Ingeniørforeningen i Danmark, ki zastopa P. Landina, in Tekniq, ki zastopa ENCO A/S – VVS, ker je Tekniq zavrnil prošnjo P. Landina za pridobitev posebne odpravnine.
Pravni okvir
Direktiva 2000/78
3
V skladu s členom 1 Direktive 2000/78 je „[n]amen te direktive […] opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja“.
4
Člen 2 te direktive določa:
„1. V tej direktivi ‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.
2. Za namene odstavka 1:
(a)
se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;
[…]“
5
Člen 6 te direktive določa:
„1. Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.
Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:
(a)
določitev posebnih pogojev glede dostopnosti zaposlitve in poklicnega usposabljanja, zaposlitve in dela, vključno s pogoji glede odpustitve in plačila, za mlade osebe, starejše delavce in osebe, ki so dolžne skrbeti za druge, zato da se spodbuja njihovo poklicno vključenost ali jim zagotavlja varstvo;
(b)
z določitvijo minimalnih pogojev glede starosti, delovnih izkušenj ali delovne dobe glede dostopa do zaposlitve ali kakšnih ugodnosti, povezanih z zaposlenostjo;
[…]
2. Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da določitev starosti za upokojitev ali pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine za potrebe panožnih programov socialne varnosti, vključno z določitvijo različnih starosti za delojemalce oziroma skupine ali kategorije delojemalcev v teh programih in z uporabo merila starosti pri izračunu rizičnosti v kontekstu teh programov, ne predstavlja diskriminacije zaradi starosti, pod pogojem, da ni rezultat diskriminacije zaradi spola.“
Dansko pravo
6
Zakon o zaposlenih (lov om retsforholdet mellem arbejdsgivere og funktionærer (funktionærloven), v nadaljevanju: zakon o zaposlenih) v členu 2a vsebuje te določbe o posebni odpravnini:
„1. Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, mora ob prenehanju delovnega razmerja delavcu, ki je bil pri istem podjetju neprekinjeno zaposlen 12, 15 ali 18 let, plačati znesek, enak eni, dvema ali trem mesečnim plačam.
2. Odstavek 1 se ne uporablja, če zaposleni ob prenehanju delovnega razmerja začne prejemati pokojnino iz splošnega pokojninskega sistema.
3. Če zaposleni ob prenehanju delovnega razmerja začne prejemati starostno pokojnino od delodajalca in če je k ustreznemu pokojninskemu sistemu pristopil pred dopolnjenim 50. letom starosti, ne prejme odpravnine.
4. Odstavek 3 se ne uporablja, če je s kolektivno pogodbo na dan 1. julij 1996 urejeno vprašanje znižanja ali ukinitve odpravnine, ker delodajalec izplača starostno pokojnino.
5. Odstavek 1 se smiselno uporablja za nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
7
P. Landin se je rodil 24. novembra 1944 in je 11. januarja 1999 začel delati kot inženir na podlagi določb zakona o zaposlenih.
8
Ko je 24. novembra 2009 dopolnil 65 let, je predlagal, naj se izplačilo pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema preloži, da bi bil pozneje izplačan višji znesek.
9
Tožena stranka v postopku v glavni stvari je 30. novembra 2011 P. Landina, ki je bil takrat star 67 let, obvestila, da bo ob upoštevanju njegove delovne dobe odpovedala pogodbo o zaposlitvi po šestmesečnem odpovednem roku, konec maja 2012, v skladu z določbami o zaposlenih.
10
Ker je bil P. Landin, ki je bil starejši od 65 let, upravičen do pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema, mu tožena stranka v postopku v glavni stvari ni izplačala posebne odpravnine iz člena 2a(1) zakona o zaposlenih z obrazložitvijo, da zaposleni, ki je upravičen do pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema v skladu z določbami člena 2a(2) tega zakona, izgubi pravico do odpravnine, določene v odstavku 1 navedenega člena 2a, čeprav nadaljuje z opravljanjem poklicne dejavnosti in čeprav je predlagal, naj se izplačilo te pokojnine preloži.
11
P. Landin je delo opravljal v celotnem obdobju odpovednega roka in je ob njegovem izteku začel delati kot inženir za sprinklerske sisteme pri drugem delodajalcu pod običajnimi tržnimi pogoji in na podlagi zakona o zaposlenih.
12
Zato je sprožil postopek za pridobitev posebne odpravnine iz člena 2a(1) zakona o zaposlenih, pri čemer je navedel, da je zavrnitev tega izplačila v nasprotju s pravom Unije.
13
V teh okoliščinah je Østre Landsret prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba prepoved neposredne diskriminacije zaradi starosti iz členov 2 in 6 Direktive [2000/78] razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica ohrani pravni položaj, v skladu s katerim mora delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bil pri istem podjetju neprekinjeno zaposlen 12, 15 ali 18 let, plačati odpravnino, enako eni, dvema ali trem mesečnim plačam, ni pa mu je treba izplačati, če ima delavec ob prenehanju delovnega razmerja možnost prejemati starostno pokojnino?“
Vprašanje za predhodno odločanje
14
Za odgovor na postavljeno vprašanje je najprej treba ugotoviti, ali iz uporabe člena 2a(2) zakona o zaposlenih izhaja različno obravnavanje v smislu člena 2(1) Direktive 2000/78.
15
V obravnavanem primeru je nekaterim delavcem na podlagi člena 2a(2) zakona o zaposlenih odvzeta pravica do posebne odpravnine, in to le zato, ker so od prenehanja pogodbe o zaposlitvi upravičeni do starostne pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema. Vendar je iz spisa razvidno, da je pridobitev pravice do starostne pokojnine pogojena z minimalno starostjo, ki je bila za delavce, rojene pred letom 1954, določena na 65 let. Ta določba torej temelji na merilu, ki je neločljivo povezano s starostjo zaposlenih (glej po analogiji sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, C‑499/08, EU:C:2010:600, točka 23).
16
Iz tega je razvidno, da nacionalna zakonodaja iz postopka v glavni stvari vsebuje različno obravnavanje, ki neposredno temelji na merilu starosti v smislu določb člena 1 v povezavi z določbami iz člena 2(2)(a) Direktive 2000/78.
17
Nato je treba preučiti, ali je to različno obravnavanje mogoče upravičiti.
18
Člen 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78 določa, da lahko države članice določijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne pomeni diskriminacije, če ga glede na nacionalno pravo objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, zlasti z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni (sodba Schmitzer, C‑530/13, EU:C:2014:2359, točka 37).
19
Sodišče je večkrat razsodilo, da imajo države članice na voljo široko diskrecijsko pravico ne le pri odločitvi, kateremu od več ciljev na področju socialne in politike zaposlovanja bodo sledile, temveč tudi pri sprejemanju ukrepov za njegovo uresničevanje (sodbi Specht in drugi, od C‑501/12 do C‑506/12, C‑540/12 in C 541/12, EU:C:2014:2005, točka 46 in navedena sodna praksa, in Schmitzer, EU:C:2014:2359, točka 38).
20
Za presojo, ali je cilj določbe iz postopka v glavni stvari legitimen, je treba navesti, po eni strani, da je namen posebne odpravnine – kot to navaja predložitveno sodišče, pri čemer se sklicuje na pojasnila k predlogu zakona o zaposlenih – v tem, da je starejšim delavcem po dolgoletni zaposlitvi pri istem delodajalcu omogočen lažji prehod v novo delovno razmerje. Čeprav je zakonodajalec upravičenje do tega nadomestila želel omejiti na delavce, ki ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso bili upravičeni do starostne pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema, je iz dokumentov iz pripravljalne faze tega zakonodajnega ukrepa, na katere se sklicuje predložitveno sodišče, razvidno, da ta omejitev temelji na ugotovitvi, da se osebe, ki so upravičene do te pokojnine, v večini primerov odločijo zapustiti trg dela (glej v tem smislu sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 27).
21
Kot je razvidno iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je namen omejitve, ki jo določa člen 2a(2) zakona o zaposlenih, zagotoviti, da delodajalci odpuščenim delavcem, ki so bili dolgo časa zaposleni pri tem delodajalcu, ne izplačajo dvojnega nadomestila, ki ne bi bilo v skladu z nobenim od ciljev zaposlovalne politike.
22
Cilj varstva delavcev, ki imajo dolgo delovno dobo v podjetju, in pomoči pri njihovem nadaljnjem poklicnem udejstvovanju s posebno odpravnino spada v kategorijo legitimnih ciljev zaposlovalne politike in trga dela v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78 (sodba Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 29).
23
Na podlagi zadnjenavedene določbe ti cilji lahko upravičijo – kot odstop od načela prepovedi diskriminacije zaradi starosti – različno obravnavanje, s katerim so povezani, med drugim „določitev posebnih pogojev glede […] zaposlitve in dela, vključno s pogoji glede odpustitve in plačila, za […] starejše delavce […] zato da se spodbuja njihov[a] poklicn[a] vključenost ali jim zagotavlja varstvo“.
24
Zato je treba načeloma šteti, da cilji, kot so ti, ki jim sledi zadevna nacionalna določba v postopku v glavni stvari, „objektivno in razumno“„v kontekstu nacionalnega prava“ – kot določa člen 6(1), prvi pododstavek, Direktive 2000/78 – upravičujejo različno obravnavanje zaradi starosti (sodba Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 31).
25
V skladu s samim besedilom te določbe je treba še preizkusiti, ali so načini uresničevanja teh ciljev „primerni in nujni“. V obravnavanem primeru je treba preučiti, ali člen 2a(2) zakona o zaposlenih omogoča uresničitev ciljev zaposlovalne politike, ki jih zakonodajalec želi uresničiti, ne da bi bili ob tem čezmerno kršeni legitimni interesi delavcev, ki jim je na podlagi te določbe odvzeta pravica do te odpravnine z obrazložitvijo, da so upravičeni do starostne pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema (glej v tem smislu sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 32).
26
V zvezi s tem je treba poudariti, da imajo države članice široko diskrecijsko pravico pri izbiri ukrepov, s katerimi lahko uresničijo svoje cilje na področju socialne politike in politike zaposlovanja. Vendar ta diskrecijska pravica ne more uresničevanju načela prepovedi diskriminacije zaradi starosti odvzeti njegove vsebine (sodba Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 33 in navedena sodna praksa).
27
Omejitev posebne odpravnine le na delavce, ki na dan prenehanja njihove pogodbe o zaposlitvi ne bodo upravičeni do pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema, pa očitno ni nerazumna glede na cilj zakonodajalca, ki je zagotovitev večjega varstva delavcem, katerih prehod v novo zaposlitev je občutljiv zaradi njihove delovne dobe v podjetju. Člen 2a(2) zakona o zaposlenih prav tako omogoča omejitev možnosti zlorabe, ki je v tem, da delavec prejme nadomestilo, katerega namen je, da se mu zagotavlja podpora pri iskanju nove zaposlitve, čeprav se bo upokojil (glej v tem smislu sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 34).
28
Zato je treba šteti, da določba, kot je člen 2a(2) zakona o zaposlenih, ni očitno neprimerna za uresničitev legitimnega cilja zaposlovalne politike, ki ga uresničuje zakonodajalec Evropske unije.
29
Preveriti je tudi treba, ali ta ukrep presega to, kar je potrebno za dosego tega cilja.
30
Iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je razvidno, da je zakonodajalec tehtal med varstvom delavcev, ki zaradi tega, ker so bili dolgo časa zaposleni v podjetju, spadajo med najstarejše delavce, in varstvom mlajših delavcev, ki niso upravičeni do posebne odpravnine. Pripravljalni dokumenti zakona št. 1417 z dne 22. decembra 2004, s katerim je bila prenesena Direktiva 2000/78, ki jih je navedlo predložitveno sodišče, v zvezi s tem dokazujejo, da je zakonodajalec upošteval dejstvo, da posebna odpravnina kot instrument za zagotovitev povečane stopnje varnosti kategorije delavcev, ki je določena glede na njihovo dobo službovanja, pomeni obliko različnega obravnavanja v škodo mlajših delavcev. Danska vlada tako navaja, da omejitev področja uporabe posebne odpravnine, ki je določena v členu 2a(2) zakona o zaposlenih, omogoča, da ukrep socialnega varstva, ki ni namenjen mlajšim delavcem, ne preseže tega, kar je nujno potrebno.
31
Poleg tega je namen ukrepa iz postopka v glavni stvari zagotoviti, da se – v skladu z načelom sorazmernosti in zaradi nujnosti boja proti zlorabam – posebna odpravnina izplača le tistim, ki jim je namenjena, torej tistim, ki nameravajo ostati delovno aktivni, a imajo zaradi starosti na splošno več težav pri iskanju nove zaposlitve. Ta ukrep prav tako omogoča izogniti se temu, da se posebna odpravnina izplača osebam, ki bodo poleg tega upravičene do pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema.
32
Iz tega izhaja, da člen 2a(2) zakona o zaposlenih v delu, v katerem od upravičenja do posebne odpravnine izključuje delavce, ki bodo po odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejemali starostno pokojnino iz splošnega pokojninskega sistema, ne presega tistega, kar je nujno potrebno za uresničitev ciljev, ki jih želi uskladiti (glej v tem smislu sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 40).
33
Vseeno pa je treba preučiti, ali je to ugotovitev mogoče ovreči z okoliščino, da ta določba izenačuje osebe, ki bodo dejansko prejele starostno pokojnino iz splošnega pokojninskega sistema, in osebe, ki so upravičene do take pokojnine (glej po analogiji sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 41).
34
Člen 2a(2) zakona o zaposlenih iz upravičenja do posebne odpravnine izključuje vse delavce, ki so na dan prenehanja njihove pogodbe o zaposlitvi upravičeni do pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema. Preučiti je torej treba, ali taka izključitev ne presega tega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev (glej v tem smislu sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 43).
35
Iz pojasnil predložitvenega sodišča in danske vlade je razvidno, da ta izključitev temelji na predpostavki, da zaposleni na splošno zapustijo trg dela čim so upravičeni do starostne pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema. Zaradi te presoje, ki se nanaša na starost, delavec, ki se, čeprav izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema, želi začasno odpovedati tej pravici, da bi nadaljeval poklicno pot, ne more prejeti posebne odpravnine, ki je sicer namenjena njegovemu varstvu. Tako zadevni ukrep, katerega legitimni cilj je preprečiti, da bi bile do te odpravnine upravičene osebe, ki ne iščejo nove zaposlitve, temveč bodo prejemale nadomestilo dohodka v obliki starostne pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema, vodi do tega, da so od upravičenosti do te odpravnine izključeni tisti odpuščeni delavci, ki želijo ostati na trgu dela, samo zato, ker bi lahko – zlasti zaradi njihove starosti – prejemali tako pokojnino (glej sodbo Ingeniørforeningen i Danmark, EU:C:2010:600, točka 44).
36
V točki 45 sodbe Ingeniørforeningen i Danmark (EU:C:2010:600), v kateri je bil obravnavan člen 2a(3) zakona o zaposlenih, ki določa izključitev od upravičenja do posebne odpravnine kadar ima zaposleni na dan odhoda možnost prejemanja pokojnine, ki jo plača njegov delodajalec, je Sodišče ugotovilo, da ta določba takemu zaposlenemu otežuje poznejše uresničevanje njegove pravice do dela, ker s tem, da je v položaju prehoda v novo zaposlitev, ni upravičen do te odpravnine. Sodišče je v točki 46 te sodbe ugotovilo, da obstaja nevarnost za zadevne delavce, da bi morali sprejeti starostno pokojnino v nižjem znesku, kar bi povzročilo veliko izgubo dohodka na dolgi rok.
37
Vendar je treba ugotoviti, da se spor o glavni stvari razlikuje od spora, ki je bil podlaga za zadevo, v kateri je bila izdana sodba Ingeniørforeningen i Danmark (EU:C:2010:600).
38
Ker je bila starostna pokojnina, ki se je obravnavala v navedeni zadevi, lahko izplačana od 60. leta, so bili vsi delavci, ki so ob svojem odhodu dopolnili to starost, upravičeni le do nižje pokojnine glede na pokojnino, ki bi jo dobili, če bi lahko počakali na dopolnitev upokojitvene starosti za uveljavljanje pokojninskih pravic. Zato je namreč zanje obstajala nevarnost, da bi bil znesek, izplačan iz naslova predčasne upokojitve, nižji.
39
V postopku v glavni stvari, ki se nanaša na izključitev posebne odpravnine v primeru, v katerem ima delavec na dan odhoda možnost, da prejme starostno pokojnino iz splošnega pokojninskega sistema, pa ni tako. Kot izhaja iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je ta pokojnina primerljiva z nadomestilom, kadar je dosežena upokojitvena starost, določena na nacionalni ravni. V obdobju med letoma 1999 in 2023 je običajna upokojitvena starost 65 let, ta omejitev pa se bo postopoma zvišala na 67 let za leto 2027.
40
Ugotoviti je namreč treba, da se nevarnost znižanja zneska, izplačanega iz naslova predčasne upokojitve, načeloma ne nanaša na zaposlene, ki so kot P. Landin v starosti 67 let na dan prenehanja pogodbe o zaposlitvi upravičeni do starostne pokojnine iz splošnega pokojninskega sistema.
41
Ker je posebna odpravnina enkratno nadomestilo, ki ustreza eni, dvema ali trem mesečnim plačam, določba, kot je ta v postopku v glavni stvari, očitno ne more povzročiti velike izgube dohodka na dolgi rok.
42
V zvezi s tem se spor o glavni stvari razlikuje tudi od tistega v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Dansk Jurist- og Økonomforbund (C‑546/11, EU:C:2013:603), ki se je nanašala na to, da uradniki, ki so dopolnili 65 let in so bili upravičeni do starostne pokojnine, niso imeli pravice do izplačila plače v naslednjih treh letih.
43
Teh ugotovitev ni mogoče ovreči z okoliščino, da lahko zaposleni, kot je P. Landin, s tem da nadaljuje z delom po upokojitveni starosti, poveča znesek starostne pokojnine. Navesti je namreč treba, da je, kot je navedla danska vlada v odgovor na vprašanje, postavljeno na obravnavi, mogoče prejemati starostno pokojnino iz splošnega pokojninskega sistema in opravljati poklicno dejavnost. Izplačevanje te pokojnine je lahko tudi prekinjeno zaradi opravljanja take dejavnosti in se tako na koncu poviša znesek navedene pokojnine.
44
V teh okoliščinah in ob upoštevanju elementov, navedenih v točkah 40 in 41 te sodbe in katerih pravilnost mora preveriti predložitveno sodišče, ukrep, kot je ta, ki je določen v členu 2a(2) zakona o zaposlenih, očitno ne posega preveč v legitimne interese delavcev, ki so dopolnili običajno upokojitveno starost.
45
Glede na navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člena 2(1) in (2)(a) ter 6(1) Direktive 2000/78 razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da mora delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bil pri istem podjetju neprekinjeno zaposlen 12, 15 ali 18 let, plačati odpravnino, enako eni, dvema ali trem mesečnim plačam, ni pa mu je treba izplačati, če ima delavec ob prenehanju delovnega razmerja možnost prejemati starostno pokojnino iz splošnega pokojninskega sistema, ker je, prvič, ta zakonodaja objektivno in razumno utemeljena z legitimnim ciljem, ki se nanaša na zaposlovalno politiko in trg dela, in drugič, ustrezno in potrebno sredstvo za uresničitev tega cilja. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali je tako.
Stroški
46
Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
Člena 2(1) in (2)(a) ter 6(1) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da mora delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bil pri istem podjetju neprekinjeno zaposlen 12, 15 ali 18 let, plačati odpravnino, enako eni, dvema ali trem mesečnim plačam, ni pa mu je treba izplačati, če ima delavec ob prenehanju delovnega razmerja možnost prejemati starostno pokojnino iz splošnega pokojninskega sistema, ker je ta zakonodaja, prvič, objektivno in razumno utemeljena z legitimnim ciljem, ki se nanaša na zaposlovalno politiko in trg dela, in drugič, ustrezno in potrebno sredstvo za uresničitev tega cilja. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali je tako.
Podpisi
( *1 ) Jezik postopka: danščina.
Top