Zadeva C-542/03
Hauptzollamt Hamburg-Jonas
proti
Milupa GmbH & Co. KG
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof)
„Kmetijstvo – Izvozna nadomestila – Predelani kmetijski proizvodi, vključeni v blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi ES (po spremembi postala priloga I ES) – Nepravilna deklaracija – Kazen“
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 12. maja 2005
Povzetek sodbe
1. Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Nepravilna deklaracija – Sankcija – Načelo sorazmernosti – Kršitev – Neobstoj
(Uredba Komisije št. 3665/87, člen 11(1), prvi pododstavek, (a))
2. Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Izvozna nadomestila – Proizvodi pretvorbe, ki niso navedeni v prilogi II Pogodbe – Nepravilna deklaracija – Izvoženo blago, ki vsebuje proizvod, ki se razlikuje od prijavljenega – Proizvod, ki ga je mogoče enačiti z enim od tistih iz priloge A k Uredbi št. 1222/94 – Pravica do izvoznega nadomestila
(uredbi Komisije št. 1222/94, členi 7(1), prvi pododstavek, (2), prvi pododstavek, in (5) ter št. 3665/87, člen 11(1))
1. Sankcija, predvidena v členu 11(1), prvi pododstavek, (a) Uredbe št. 3665/87 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, v različici, ki izhaja iz Uredbe št. 2945/94 ki se uporabi za izvoznika, ki je brez krivde zaprosil za nadomestilo, višje od pripadajočega, ne krši načela sorazmernosti, ker ni niti neprimerna za uresničevanje cilja, ki ga zasleduje Skupnostna ureditev, in sicer boja proti nepravilnostim in zlorabam, niti ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja.
(Glej točko 26.)
2. Člen 7, odstavek 1, prvi pododstavek, drugi stavek, odstavek 2, prvi pododstavek, in odstavek 5 Uredbe št. 1222/94 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil, v različici, ki izhaja iz Uredbe št. 229/96, je treba razlagati tako, da je izvoznik, če je v prošnji za izvozno nadomestilo navedel, da je bil za izdelavo izvoženega blaga uporabljen proizvod, ki je v skladu s členom 1(2) navedene uredbe enakovreden posnetemu mleku v prahu, opredeljenemu v prilogi A (PG 2), medtem ko je bil uporabljen drug proizvod, ki je v skladu z isto določbo prav tako enakovreden posnetemu mleku v prahu, upravičen do izvoznega nadomestila, ki se ga, če je potrebno, popravi v skladu s členom 11 Uredbe št. 3665/87 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, v različici, ki izhaja iz Uredbe št. 2945/94.
(Glej točko 27 in izrek.)
SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 12. maja 2005(*)
„Kmetijstvo – Izvozna nadomestila – Predelani kmetijski proizvodi, vključeni v blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi (po spremembi postala priloga I ES) – Nepravilna deklaracija – Kazen“
V zadevi C-542/03,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 18. novembra 2003, ki je prispela na Sodišče 23. decembra 2003, v postopku
Hauptzollamt Hamburg-Jonas
proti
Milupa GmbH & Co. KG,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas (poročevalec), predsednik senata, A. La Pergola, J.‑P. Puissochet, U. Lõhmus in A. Ó Caoimh, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Léger,
sodni tajnik: R. Grass,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Milupa GmbH & Co. KG H. Wrobel in F. Boulanger, odvetnika,
– za Komisijo Evropskih skupnosti G. Braun, zastopnik,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7(1), prvi pododstavek, drugi stavek, 7(2), prvi pododstavek, in 7(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1222/94 z dne 30. maja 1994 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (UL L 136, str. 5), v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 229/96 z dne 7. februarja 1996 (UL L 30, str. 24, v nadaljevanju: Uredba št. 1222/94).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Hauptzollamt Hamburg-Jonas (v nadaljevanju: Hauptzollamt) in družbo Milupa GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: Milupa) glede pravice do prejema izvoznih nadomestil za blago, ki je vsebovalo polgotovo mešanico iz posnetega kondenziranega mleka in ne iz posnetega svežega mleka, kot je bilo navedeno na izvozni deklaraciji.
Pravni okvir Skupnosti
Uredba (ES) št. 3448/93
3 Uredba Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (UL L 318, str. 18), v členu 8(1) določa:
„Pri izvozu blaga so lahko uporabljeni kmetijski proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 9(2) Pogodbe, upravičeni do nadomestila, kakor ga določajo uredbe o skupnih ureditvah trgov za zadevna področja.
Izvozna nadomestila se ne odobrijo za kmetijske proizvode, ki so sestavni del blaga, ne zajetega s tržno ureditvijo, ki določa izvozna nadomestila za proizvode, izvožene v obliki takšnega blaga.“
Uredba št. 1222/94
4 Ta uredba določa skupna podrobna pravila za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za predelane kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi ES (po spremembi postala priloga I ES), in katerih osnovni proizvodi so našteti v eni izmed osnovnih uredb o skupni ureditvi trgov za mleko in mlečne izdelke, jajca, riž, sladkor ali žita. Uredba št. 1222/94 se uporablja za osnovne proizvode iz njene priloge A, za proizvode, pridobljene pri predelavi osnovnih proizvodov in ki so v prilogah B in C, in za proizvode, enakovredne eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 1(2) te uredbe.
5 Priloga A Uredbe št. 1222/94 zajema predvsem osnovni proizvod z oznako KN ex 0402 10 19 in opisan kot „Mleko v prahu, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil, pridobljeno s postopkom spray, pri katerem je vsebnost maščobe nižja od 1,5 mas. % in vsebnost vode nižja od 5 mas. % (PG 2)“.
6 Člen 1(2) Uredbe št. 1222/94 določa enakovrednost določenih proizvodov z drugimi proizvodi. Tako člen 1(2)(c), prva alinea, in 1(2)(f), prva alinea, Uredbe št. 1222/94, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2915/95 z dne 18. decembra 1995 (UL L 305, str. 33), določa:
„V tej uredbi:
[…]
c) – mleko in mlečni izdelki, ki sodijo v oznake KN 0403 10 22, 0403 90 51, 0404 90 11 in 0404 90 31, nekoncentrirani in brez dodatka sladkorja ali drugih sladil, zamrznjeni ali ne, pri katerih vsebnost mlečne maščobe ne presega 0,1 mas. %,
[…]
so enakovredni posnetemu mleku v prahu, opredeljenemu v Prilogi A (PG 2);
[…]
f) – mleko, smetana in mlečni izdelki, ki sodijo v oznake KN od 0403 10 22 do 0403 10 26, v oznake od 0403 90 51 do 0403 90 59 in v oznake od 0404 90 11 do 0404 90 39, koncentrirani, razen tistih v prahu, zrnih ali drugih trdnih oblikah, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil
[…]
so glede na vsebnost enakovredni:
i) posnetemu mleku v prahu, opredeljenemu v Prilogi A (PG 2), za nemastni delež v vsebnosti suhe snovi
in
ii) maslu, opredeljenemu v Prilogi A (PG 6), za delež mlečne maščobe […]“
7 Člen 3 Uredbe št. 1222/94 vsebuje različne določbe o določitvi količine osnovnih proizvodov, ki se upoštevajo pri izračunavanju višine nadomestila. V odstavku 2 ta člen med drugim določa, da se v določenih okoliščinah ta količina z dovoljenjem pristojnih oblasti lahko ugotovi bodisi iz proizvodnih formul za blago ali iz povprečnih količin proizvoda, ki so bile uporabljene v nekem obdobju pri proizvodnji dane količine tega blaga.
8 Člen 7 Uredbe št. 1222/94 določa:
„1. Uporablja se Uredba (EGS) št. 3665/87. Poleg tega mora pri izvozu blaga zadevna stran deklarirati količine osnovnih proizvodov, proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 1(2), ki so bile dejansko uporabljene, v smislu člena 3(2), pri proizvodnji tistega blaga, za katero se bo zahtevalo nadomestilo, ali kako drugače navesti to sestavo, če je bila ugotovljena v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(2).
[…]
2. Če izvoznik ne sestavi deklaracije iz odstavka 1 ali ne zagotovi zadostnih podatkov za podporo svoji deklaraciji, ni upravičen do nadomestila.
[…]
5. Količine izvoženega blaga in količine proizvodov iz prvega pododstavka odstavka 1 ali sklicevanje na sestavo, določeno v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(2), se vpišejo na dokument, ki potrjuje izvoz. Vendar pa se takrat, ko se uporablja drugi pododstavek odstavka 2, te količine nadomestijo s količinami osnovnih proizvodov iz stolpca 4 Priloge D, ki ustrezajo rezultatom analize izvoženega blaga.
[…]“
Uredba (EGS) št. 3665/87
9 Člen 3(5) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (UL L 351, str. 1), v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 2945/94 z dne 2. decembra 1994 (UL 310, str. 57, v nadaljevanju: Uredba št. 3665/87), določa:
„Dokument, ki se pri izvozu uporablja kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev za nadomestilo, mora vsebovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila, in zlasti:
a) opis proizvodov v skladu z nomenklaturo za nadomestila;
b) neto maso teh proizvodov ali odvisno od primera količino, izraženo v enoti mere, ki se uporablja za izračun nadomestila;
c) če je to potrebno za izračun nadomestila, sestavo proizvodov oziroma sklicevanje nanjo.
Če je dokument iz tega odstavka izvozna deklaracija, mora le-ta vsebovati tudi te podatke, kakor tudi navedbo oznake nadomestila.“
10 Člen 11 Uredbe št. 3665/87, ki se uporablja za izvozne posle, ki so od 1. aprila 1995 izpolnili formalnosti iz člena 3 te uredbe, določa:
„1. Če se ugotovi, da je izvoznik z namenom pridobitve izvoznega nadomestila zaprosil za višje izvozno nadomestilo, kot mu pripada, se za izvoz proizvodov plača nadomestilo, ki velja za dejansko izvožen proizvod, ki se zmanjša za:
a) polovico razlike med zaprošenim nadomestilom in nadomestilom, ki velja za dejanski izvoz;
b) dvakratno razliko med zaprošenim nadomestilom in veljavnim nadomestilom, če je izvoznik namerno navedel napačne podatke.
Šteje se, da je zaprošeno nadomestilo znesek, ki se izračuna iz podatkov, danih v skladu s členom 3 ali 25(2). […]
Kazen, predvidena v točki a), se ne uporabi:
[…]
– če je zaprošeno nadomestilo v skladu z Uredbo (ES) št. 1222/94 […], in zlasti s členom 3(2) te uredbe, in se izračuna na podlagi povprečnih količin, ki se uporabljajo v določenem obdobju,
[…]
3. Brez poseganja v obveznost plačila negativnega zneska iz odstavka 1, četrti pododstavek, upravičenec povrne neupravičeno prejeta nadomestila – to vključuje tudi kazni po odstavku 1, prvi pododstavek, – in obresti, izračunane za čas od plačila do povračila.
[…]“
Uredba (EGS) št. 3846/87
11 Uredba Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (UL L 366, str. 1) na podlagi kombinirane nomenklature uvaja nomenklaturo kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila.
12 Člen 3 te uredbe določa:
„Komisija in države članice uporabljajo nomenklaturo za nadomestila pri izvajanju ukrepov Skupnosti, ki se nanašajo na izvozna nadomestila za kmetijske proizvode, številčne oznake pa se vpišejo v zadevne dokumente.
[…]
Komisija objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti celotno nomenklaturo za nadomestila, ki se uporablja s 1. januarjem vsakega leta, kakor sledi iz uredbenih pravil o izvoznih režimih za kmetijske proizvode.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
13 Leta 1996 je družba Milupa izvozila v Turčijo blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi, in je prejela izvozno nadomestilo, za katero je zaprosila. V izvozni deklaraciji in v kontrolnem izvodu T5 je na podlagi pojasnil, ki jih je predložil proizvajalec tega blaga, navedla, da je bila kot polizdelek uporabljena polgotova mešanica iz posnetega svežega mleka z vsebnostjo mlečne maščobe 0,05 mas. %.
14 Decembra 1996 je bila Milupa obveščena, da je bila mešanica izdelana iz posnetega kondenziranega mleka z vsebnostjo mlečne maščobe od 0,14 do 0,19 mas. % in vsebnostjo nemastne suhe snovi 29,31 mas. %. Z dopisom z dne 22. januarja 1997 je obvestila Hauptzollamt o teh spremenjenih podatkih. Z odločbama z dne 11. in 12. februarja 1998 je le-ta od Milupe zahteval povračilo dodeljenega izvoznega nadomestila.
15 Finanzgericht Hamburg je na podlagi tožbe Milupe izpodbijani odločbi razglasil za nično, kolikor je Hauptzollamt od nje zahteval znesek izvoznega nadomestila, ki bi moralo biti dodeljeno v primeru uporabe posnetega kondenziranega mleka pri izdelavi izvoženega blaga. V obrazložitvi svoje sodbe je izpostavil, da zadostuje, da je deklaracija izvoznika pravilna v svojem bistvu. Popolna izguba pravice do pridobitve izvoznega nadomestila v primeru zgolj manjših odstopanj med naravo proizvodov, uporabljenih za izdelavo izvoznega blaga, kot jo je navedel prosilec nadomestila, in njihovo resnično naravo bi ne bila primerna kazen in bi prav tako ne bila nujna za preprečitev zlorab, saj bi prosilec v primeru pravilnih podatkov prejel nadomestilo v tako rekoč enaki višini.
16 Hauptzollamt je pri predložitvenem sodišču podal zahtevo za „Revision“ (revizija). V teh okoliščinah je Bundesfinanzhof prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je člen 7(1), prvi pododstavek, drugi stavek, 7(2), prvi pododstavek, in 7(5) Uredbe (ES) št. 1222/94, v različici iz Uredbe (ES) št. 229/96, treba razlagati tako, da izvoznik ni upravičen do izvoznega nadomestila, če za izdelavo izvoznega blaga ni bil uporabljen proizvod, ki ga je prijavil in ki je v skladu s členom 1(2)(c), prva alinea, Uredbe št. 1222/94 enakovreden posnetemu mleku v prahu, opredeljenemu v prilogi A (PG 2), ampak proizvod, ki je v skladu s členom 1(2)(f), prva alinea, omenjene uredbe glede svoje vsebnosti nemastne suhe snovi prav tako enakovreden posnetemu mleku v prahu, opredeljenemu v prilogi A (PG 2)?“
Vprašanje za predhodno odločanje
17 S svojim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7 Uredbe št. 1222/94 razlagati tako, da v okoliščinah iz postopka v glavni stvari izvoznik ni upravičen do izvoznega nadomestila.
18 Tako Milupa kakor Komisija zatrjujeta, da izvoznik ne more biti prikrajšan za celotno nadomestilo. Milupa zatrjuje, da člen 7 Uredbe št. 1222/94 ne nasprotuje takemu nadomestilu, Komisija pa navaja, da to nadomestilo določa člen 11 Uredbe št. 3665/87.
19 Milupa še zlasti zatrjuje, da je navedla proizvod, za katerega glede enakovrednosti velja enako pravilo kot za dejansko uporabljeni proizvod, ter da je bila višina njej dodeljenega nadomestila približno enaka tisti, do katere je bila upravičena. Zatrjuje, da zato ohranitev njene pravice do nadomestila ni v nasprotju s členom 7(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 1222/94. Popoln odvzem nadomestila bi ne bil niti koristen niti nujen ter bi kršil načelo sorazmernosti.
20 S tem v zvezi je treba ugotoviti, da se v skladu s členom 7(1), prvi pododstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1222/94 za kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi in je zajeto v Uredbi št. 1222/94, uporabi Uredba št. 3665/87.
21 Ta člen 7 Uredbe št. 1222/94 vsebuje med drugim nekatere posebne določbe, ki ustrezajo naravi proizvodov, zajetih v tej uredbi. Tako člen 7(1), prvi pododstavek, drugi stavek, omenjene uredbe določa, da mora pri izvozu blaga zadevna stran deklarirati količine osnovnih proizvodov, proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 1(2), ki so bile dejansko uporabljene, v smislu člena 3(2), pri proizvodnji tistega blaga, za katero se bo zahtevalo nadomestilo, ali kako drugače navesti to sestavo, če je bila ugotovljena v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(2).
22 Člen 7(2) Uredbe št. 1222/94 določa, da „če izvoznik ne sestavi deklaracije […] ali ne zagotovi zadostnih podatkov za podporo svoji deklaraciji, ni upravičen do nadomestila“. Vendar pa se ne zdi, da bi predpostavka iz te določbe veljala za Milupo.
23 Po drugi strani pa se, glede na besedilo člena 11(1) Uredbe št. 3665/87, ki se uporablja v skladu s členom 7(1), prvi pododstavek, prvi stavek, Uredbe št. 1222/94, navedenim v točki 20 te sodbe, kazen, predvidena s to določbo, uporabi, „če se ugotovi, da je izvoznik z namenom pridobitve izvoznega nadomestila zaprosil za višje izvozno nadomestilo, kot mu pripada“. To jasno besedilo se v ničemer ne sklicuje na pravila o enakovrednosti iz člena 1(2) Uredbe št. 1222/94.
24 Poleg tega, če člen 7 Uredbe št. 1222/94 vsebuje nekatere posebne določbe, ki ustrezajo naravi izdelkov, zajetih v tej uredbi, je treba poudariti, da nobeno od teh določil ni v nasprotju s členom 11 Uredbe št. 3665/87 glede uporabe te določbe v postopku v glavni stvari.
25 Člen 11(1), tretji pododstavek, četrta alinea, Uredbe št. 3665/87 določa, da se kazen, predvidena v tem členu, ne uporabi, če je zaprošeno nadomestilo v skladu z Uredbo št. 1222/94. Iz te določbe je torej mogoče sklepati, da se omenjena kazen uporabi, če nadomestilo, zaprošeno na podlagi Uredbe št. 1222/94, ki je višje kot pripadajoče nadomestilo, ni v skladu s to uredbo.
26 Z vidika upoštevanja načela sorazmernosti je Sodišče pri presoji te kazni, ki se uporabi za izvoznika, ki je brez krivde zaprosil za nadomestilo, višje od pripadajočega, že razsodilo, da ta kazen ne krši tega načela, kolikor ni niti neprimerna za uresničevanje cilja, ki ga zasleduje Skupnostna ureditev, in sicer boja proti nepravilnostim in zlorabam, niti ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja (sodba z dne 11. julija 2002 v zadevi Käserei Champignon Hofmeister, C-210/00, Recueil, str. I-6543, točka 68).
27 Zato je na zastavljeno vprašanje treba odgovoriti, da je člen 7(1), prvi pododstavek, drugi stavek, 7(2), prvi pododstavek, in 7(5) Uredbe št. 1222/94 treba razlagati tako, da je izvoznik, če je v prošnji za izvozno nadomestilo navedel, da je bil za izdelavo zadevnega blaga uporabljen proizvod, ki je v skladu s členom 1(2) navedene uredbe enakovreden posnetemu mleku v prahu, opredeljenemu v prilogi A (PG 2), medtem ko je bil uporabljen drug proizvod, ki je v skladu z isto določbo prav tako enakovreden posnetemu mleku v prahu, upravičen do izvoznega nadomestila, ki se ga, če je potrebno, popravi v skladu s členom 11 Uredbe št. 3665/87.
Stroški
28 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Člen 7(1), prvi pododstavek, drugi stavek, 7(2), prvi pododstavek, in 7(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1222/94 z dne 30. maja 1994 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v prilogi II k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil, v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 229/96 z dne 7. februarja 1996, je treba razlagati tako, da je izvoznik, če je v prošnji za izvozno nadomestilo navedel, da je bil za izdelavo zadevnega blaga uporabljen proizvod, ki je v skladu s členom 1(2) navedene uredbe enakovreden posnetemu mleku v prahu, opredeljenemu v prilogi A (PG 2), medtem ko je bil uporabljen drug proizvod, ki je v skladu z isto določbo prav tako enakovreden posnetemu mleku v prahu, upravičen do izvoznega nadomestila, ki se ga, če je potrebno, popravi v skladu s členom 11 Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, v različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES) št. 2945/94 z dne 2. decembra 1994.
Podpisi
* Jezik postopka: nemščina.
Top