SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 12. novembra 2008 ( *1 )
„Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava figurativne znamke Skupnosti Limoncello della Costiera Amalfitana shaker — Prejšnja nacionalna besedna znamka LIMONCHELO — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 — Pritožba — Odstop zadeve Sodišču prve stopnje“
V zadevi T-7/04,
Shaker di L. Laudato & C. Sas, s sedežem v Vietru sul Mare (Italija), ki jo zastopa F. Sciaudone, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata O. Montalto in P. Bullock, zastopnika,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je bila
Limiñana y Botella, SL, s sedežem v Monforte del Cid (Španija),
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT, vložene dne 24. oktobra 2003 (zadeva R 933/2002–2), v zvezi s postopkom z ugovorom med Limiñana y Botella, in Shakerjem di L. Laudato & C. Sas,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),
v sestavi V. Tiili (poročevalka), predsednica, F. Dehousse, sodnik, in I. Wiszniewska-Białecka, sodnica,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 17. junija 2008
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1
Tožeča stranka Shaker di L. Laudato & C. Sas je 20. oktobra 1999 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena, vložila prijavo znamke Skupnosti.
2
Znamka, za katero se zahteva registracija, je figurativni znak, prikazan spodaj, ki glede na prijavo vsebuje modro, sinje-modro, rumeno, rdečo in belo barvo:
3
Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija po posredovanju UUNT 23. novembra 1999 in umiku enega razreda, izhajajo iz razredov 29 in 33 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne , kot je bil revidiran in dopolnjen, ter v obeh razredih po opravljeni omejitvi ustrezajo naslednjim opisom:
—
razred 29: „želeji, marmelade, kompoti“;
—
razred 33: „limonin liker iz amalfitanske obale“.
4
Prijava je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 30/2000 z dne 17. aprila 2000.
5
Nasprotna stranka, družba Limiñana y Botella, SL, je 1. junija 2000 zoper registracijo prijavljene znamke vložila ugovor na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94. Ugovor je temeljil na španski registraciji besedne znamke LIMONCHELO št. 2020372, vloženi , ki označuje proizvode iz razreda 33 („vina, žgane pijače in likerji“).
6
Ugovor je zadeval del proizvodov, ki jih opisuje prijava znamke Skupnosti, namreč tiste iz razreda 33. Temeljil je na vseh proizvodih, ki jih zajema prejšnja znamka.
7
Razlog v utemeljitev ugovora je bil iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
8
Z odločbo z dne 9. septembra 2002 je oddelek za ugovore ugodil ugovoru. Menil je, da zaradi enakosti zadevnih proizvodov ter vidne in slušne podobnosti med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede na španskem ozemlju.
9
Tožeča stranka je 7. novembra 2002 pri UUNT vložila pritožbo na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 zoper odločbo oddelka za ugovore.
10
Z odločbo z dne 24. oktobra 2003 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je drugi odbor za pritožbe pritožbo zavrnil. Menil je, da zaradi podobnosti nasprotujočih si znamk in skladnosti zadevnih proizvodov obstaja verjetnost, da bi španski potrošniki zamenjevali ali povezovali njun trgovski izvor.
Postopek pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem
11
Družba Shaker je 7. januarja 2004 pri sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe, pri čemer je navajala, prvič, kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, drugič, zlorabo pooblastil in, tretjič, kršitev obveznosti obrazložitve.
12
S sodbo z dne 15. junija 2008 v zadevi Shaker proti UUNT – Limiñana y Botella (Limoncello della Costiera Amalfitana shaker) (T-7/04, ZOdl., str. II-2305, v nadaljevanju: sodba Sodišča prve stopnje) je Sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke in razveljavilo izpodbijano odločbo.
13
V tej sodbi je Sodišče prve stopnje najprej ugotovilo enakost proizvodov in nato primerjalo zadevni znamki. Ugotovilo je, da je bila predstavitev okroglega krožnika, okrašenega z limonami, prevladujoča sestavina znamke, za katero je bila vložena prijava (točka 59 sodbe Sodišča prve stopnje). Menilo je, da njeni besedni elementi niso prevladujoči na vidni ravni in da zato ni treba analizirati slušnih ali konceptualnih značilnosti njenih elementov (točke od 60 do 64 sodbe Sodišča prve stopnje).
14
Po mnenju Sodišča prve stopnje naj bi prevlada figurativne predstavitve okroglega krožnika, okrašenega z limonami, glede na druge elemente prijavljene znamke preprečevala vsako verjetnost zmede, ki bi temeljila na vidni, slušni ali konceptualni podobnosti med besedama „limonchelo“ ali „limoncello“, ki sta v zadevnih znamkah (točka 66 sodbe Sodišča prve stopnje). Ugotovilo je tudi, da naj bi prevlada figurativne sestavine, ki je okrogli krožnik, okrašen z limonami, v prijavljeni znamki v obravnavanem primeru povzročila, da presoja razlikovalnih elementov prejšnje znamke ne vpliva na presojo iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker bi prevlada okroglega krožnika, okrašenega z limonami, v prijavljeni znamki preprečevala vsakršno verjetnost zmede s prejšnjo znamko (točka 68 sodbe Sodišča prve stopnje).
15
Sodišče prve stopnje je torej menilo, da kljub enakosti zadevnih proizvodov stopnja podobnosti med obravnavanima znamkama ni zadostna za obstoj verjetnosti zmede (točka 69 sodbe Sodišča prve stopnje). Zato je ugodilo prvemu tožbenemu razlogu, razsodilo, da ni treba preučiti drugih tožbenih razlogov, in razveljavilo izpodbijano odločbo.
16
UUNT je 9. septembra 2005 v sodnem tajništvu Sodišča vložil pritožbo, s katero je Sodišču predlagal, naj razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje. V utemeljitev svoje pritožbe je navedel dva pritožbena razloga, vendar je drugega med postopkom pred Sodiščem umaknil po popravku, ki ga je opravilo Sodišče prve stopnje s sklepom z dne . Pritožbeni razlog, ki ga je UUNT zatrjeval v pritožbi, se je nanašal na nepravilno razlago in uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
17
S sodbo z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shakerju (C-334/05 P, ZOdl. str. I-4529, v nadaljevanju: sodba Sodišča ali sodba UUNT proti Shakerju) je Sodišče sodbo Sodišča prve stopnje razveljavilo, mu odstopilo zadevo in pridržalo odločitev o stroških.
18
V sodbi je Sodišče zlasti poudarilo:
„37
V obravnavanem primeru je Sodišče prve stopnje v točki 49 izpodbijane sodbe poudarilo sodno prakso, […] v skladu s katero mora biti celovita presoja verjetnosti zmede utemeljena na celotnem vtisu zadevnih znakov.
38
Vendar pa je v točki 54 izpodbijane sodbe navedlo, da je treba presojo celotnega vtisa znamke in določitev njenega morebitnega prevladujočega elementa, če je znamka, za katero je bila zahtevana registracija, sestavljena vidna znamka, opraviti na podlagi vidne analize. Dodalo je, da bi bilo v takem primeru, zgolj če bi morebiten prevladujoč element vseboval nevidne semantične vidike, treba opraviti primerjavo med tem elementom in prejšnjo znamko, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi te druge semantične vidike, kot na primer upoštevne bistvene fonetične ali pojmovne značilnosti.
39
Sodišče prve stopnje, ki je izhajalo iz teh upoštevanj, je v okviru analize zadevnih znakov najprej menilo, da znamka, za katero je bila zahtevana registracija, vsebuje prevladujoči element, ki je predstavljen s krožnikom, okrašenim z limonami. Iz tega je v točkah od 62 do 64 izpodbijane sodbe sklepalo, da ni treba opraviti analize fonetičnih ali pojmovnih značilnosti drugih elementov te znamke. Na koncu je v točki 66 iste sodbe zaključilo, da je prevladovanje figurativne predstavitve okroglega krožnika, okrašenega z limonami, glede na druge elemente navedene znamke preprečevalo vsako verjetnost zmede, utemeljeno na obstoju vidnih, fonetičnih ali pojmovnih podobnosti med besedama „limonchelo“ in „limoncello“ zadevnih znamk.
40
Sodišče prve stopnje zato ni izvedlo celovite presoje verjetnosti zmede med zadevnima znamkama.
41
Treba je namreč poudariti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča v okviru preizkusa verjetnosti zmede presoja enakosti [podobnosti] med znamkama ne more omejiti zgolj na upoštevanje sestavnega dela sestavljene znamke in ga primerjati z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v določenih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov […]
42
[…] je mogoče opraviti presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, le če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti.
43
Iz tega izhaja, da je Sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo člen 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
44
UUNT v teh okoliščinah utemeljeno meni, da je v izpodbijani sodbi pravo uporabljeno nepravilno.“
Postopek in predlogi strank po odstopu zadeve Sodišču prve stopnje
19
Sodno tajništvo Sodišča prve stopnje je z dopisom z dne 19. junija 2007 pozvalo stranke, naj v skladu s členom 119(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje v dveh mesecih od vročitve sodbe Sodišča predložijo svoja pisna stališča glede učinka te sodbe na zadevni postopek.
20
Tožeča stranka in UUNT sta v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje predložila svoja stališča v naloženem/določenem roku, in sicer prva 3. in drugi . Nasprotna stranka stališč ni predložila v določenem roku.
21
V svojih stališčih tožeča stranka Sodišču predlaga, naj Sodišče prve stopnje:
—
razveljavi izpodbijano odločbo in s tem, da jo spremeni, zavrne ugovor;
—
UUNT naloži plačilo vseh stroškov, nastalih v postopku pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.
22
V svojih stališčih UUNT predlaga, naj Sodišče prve stopnje:
—
zavrne tožbo in naloži tožeči stranki plačilo stroškov, nastalih v postopku pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem;
—
podredno, če UUNT po temelju ne bi uspel, čeprav je Sodišče njegovi pritožbi ugodilo, odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške.
Pravo
23
Tožeča stranka je v oporo svoji tožbi navajala tri tožbene razloge. Prvi se nanaša na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, drugi na zlorabo pooblastil in tretji na kršitev obveznosti obrazložitve.
Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94
24
Tožeča stranka zatrjuje, da ni verjetnosti zmede med nasprotujočima si znamkama, saj si nista dovolj podobni. Poleg tega naj bi imela prejšnja znamka, ki je v španščini zgolj prevod besede „limoncello“, kar na splošno označuje liker iz limonine lupine in alkohola, le šibek razlikovalni učinek. Meni, da odbor za pritožbe ni celovito preučil nasprotujočih si znamk, ker je nepravilno presodil, da je beseda „limoncello“ prevladujoči element prijavljene znamke.
25
UUNT trdi, da je odbor za pritožbe pravilno presodil verjetnost zmede.
26
Uvodoma je treba opozoriti, da veljavnosti nacionalne znamke, v obravnavanem primeru znamke vlagatelja ugovora, ni mogoče izpodbijati v postopku registracije znamke Skupnosti, temveč izključno v razveljavitvenem postopku, sproženem v zadevni državi članici (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT – Hukla Germany (MATRATZEN), T-6/01, Recueil, str. II-4335, točka 55, in z dne v zadevi Xentral proti UUNT – Pages jaunes (PAGESJAUNES.COM), T-134/06, ZOdl., str. I-5213, točka 36). Zato je treba znamko LIMONCHELO v tem postopku obravnavati kot veljavno znamko v Španiji.
27
V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka; verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Poleg tega na podlagi člena 8(2)(a) (ii) Uredbe št. 40/94 prejšnje znamke pomenijo znamke Skupnosti ter znamke, registrirane v državi članici, pri katerih so bile zahteve za registracijo vložene pred datumom zahteve za registracijo znamke Skupnosti.
28
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni verjetnost zmede verjetnost, da bi javnost lahko menila, da zadevni proizvodi in storitve izvirajo iz istega podjetja ali glede na okoliščine primera iz gospodarsko povezanih podjetij.
29
V skladu s to sodno prakso je treba obstoj verjetnosti zmede presojati celovito v skladu s tem, kako upoštevna javnost zaznava znake in zadevne proizvode, in ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki se nanašajo na okoliščine primera, zlasti na soodvisnost med podobnostjo znakov in podobnostjo proizvodov ali storitev, ki jih ti označujejo (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T-162/01, Recueil, str. II-2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
30
Za potrebe te celovite presoje verjetnosti zmede se šteje, da je povprečni potrošnik zadevnih proizvodov normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da se stopnja pozornosti povprečnega potrošnika spreminja glede na vrsto zadevnih proizvodov ali storitev in da ima povprečni potrošnik le redko možnost neposredne primerjave različnih znamk in se mora zanesti na njihovo nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu (sodba Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C-342/97, Recueil, str. I-3819, točka 26, in sodba Sodišča prve stopnje z dne v zadevi BMI Bertollo proti UUNT – Diesel (DIESELIT), T-186/02, ZOdl., str. II-1887, točka 38).
31
V obravnavanem primeru je znamka, na kateri je temeljil ugovor, nacionalna znamka, registrirana v Španiji. Zato je upoštevno ozemlje za analizo verjetnosti zmede špansko ozemlje.
32
Glede na to, da so zadevni proizvodi proizvodi tekoče potrošnje, upoštevno javnost sestavljajo povprečni, normalno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni španski potrošniki.
33
Ni sporno, da so proizvodi iz razreda 33, ki jih zajemata nasprotujoči si znamki, enaki. Oddelek za ugovore in odbor za pritožbe sta namreč menila, da so likerji, ki jih je označevala prejšnja znamka, vključevali tudi limonine likerje iz amalfitanske obale. Zato ni treba nadalje preučiti podobnosti zadevnih proizvodov.
Primerjava nasprotujočih si znakov
34
Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, mora celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, slišno ali pojmovno podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ustvarjajo ti znaki, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih sestavnih delov (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. oktobra 2003 v zadevi Phillips-Van Heusen proti UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T-292/01, Recueil, str. II-4335, točka 47 in navedena sodna praksa).
35
Tožeča stranka meni, da si nasprotujoča si znaka nista podobna, medtem ko UUNT meni, da sta podobna.
36
Nasprotujoča si znaka sta naslednja:
Prejšnja znamka
Prijavljena znamka
LIMONCHELO
37
Prejšnja znamka vsebuje en sam element, in sicer izraz LIMONCHELO. Ker je to edini element te znamke, trditev tožeče stranke, da naj bi ta beseda v španskem jeziku prešla v običajno rabo, ni pomembna za primerjavo nasprotujočih si znakov.
38
Prijavljena znamka je figurativna znamka, sestavljena iz besede „limoncello“, napisane z belo, izraza „della costiera amalfitana“, napisanega z rumeno, besede „shaker“, napisane z modro v belem okvirju, v katerem črka „k“ predstavlja kozarec, figurativne podobe velikega okroglega krožnika z belim osrednjim delom in robom, ki je okrašen z rumenimi limonami na temni podlagi s prekinjenim turkiznim in belim trakom. Vsi sestavni deli znamke so na temno modri podlagi.
39
Odbor za pritožbe je menil, da je bil prevladujoči element prijavljene znamke beseda „limoncello“ in da sta bila zato nasprotujoča si znaka vidno in slušno skoraj enaka, medtem ko je tožeča stranka v bistvu trdila, da beseda „limoncello“ nima razlikovalnega učinka, kadar označuje limonine likerje, in zato ne more biti prevladujoči element te znamke za primerjavo nasprotujočih si znakov.
40
Poudariti je treba, da se v skladu s sodno prakso presoja podobnosti med znamkama ne more omejiti zgolj na upoštevanje sestavnega dela sestavljene znamke in ga primerjati z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v določenih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov. Presojo podobnosti je mogoče opraviti zgolj na podlagi prevladujočega elementa, le če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti. Tako bi bilo lahko zlasti takrat, kadar ta sestavni del lahko sam prevlada v predstavitvi te znamke, ki jo ima upoštevna javnost v spominu, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi (zgoraj navedena sodba UUNT proti Shakerju, točki 41 in 42, ter sodba Sodišča z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C-193/06 P, neobjavljena v ZOdl., točki 42 in 43).
41
Najprej je treba poudariti, da ima v prijavljeni znamki njen figurativni element, to je podoba okroglega krožnika, okrašenega z limonami, vidno enako pomembno mesto kot beseda „limoncello“. Nato je treba poudariti, da so besede „della“, „costiera“ in „amalfitana“ pod besedo „limoncello“ in so napisane z veliko manjšimi rumenimi črkami ter so zato očitno drugotnega pomena glede na besedo „limoncello“. Beseda „shaker“ je v celotni znamki komaj opazna, saj je v njenem spodnjem delu in je napisana z malimi modrimi črkami v belem okvirju. Podoba kozarca v črki „k“ ostane skoraj neopažena. Element „shaker“ je tako v celotnem vtisu, ki ga ustvarja prijavljena znamka, zanemarljiv.
42
Med drugim je treba poudariti, da so potrošniki zadevnih proizvodov te navajeni določiti in prepoznati glede na besedni element, ki služi za njihovo označitev (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 13. julija 2005 v zadevi Murúa Entrena proti UUNT – Bodegas Murúa (Julián Murúa Entrena), T-40/03, ZOdl., str. II-2831, točka 56, in z dne v zadevi Sebirán proti UUNT – El Coto de Rioja (Coto d’Arcis), T-332/04, neobjavljena v ZOdl., točka 38). Ker je figurativni element prijavljene znamke le okrogel krožnik, okrašen z limonami, ta element ne pritegne pozornosti povprečnih potrošnikov zadevnih proizvodov, ki se pogosto srečujejo s podobami limon na limoninih likerjih. Nasprotno pa je beseda „limoncello“ zaradi njenega izrazito vidnega mesta in položaja glede na druge elemente, dejstva, da je napisana z velikimi belimi črkami na modri podlagi, zaradi česar precej izstopa na tej podlagi, in njene velikosti glede na vse preostale besedne elemente te sestavljene znamke tisto, kar upoštevna javnost ohrani v spominu. Tako ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, da naj bi se zaradi okroglega krožnika, okrašenega z limonami, čeprav gre za okrasni element, označena proizvoda veliko bolj razlikovala in pritegovala pozornost zadevnega potrošnika kot zaradi besednega elementa.
43
V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da beseda „limoncello“ lahko prevlada v celotnem vtisu, ki ga prijavljena znamka ustvari v spominu upoštevne javnosti.
44
Te ugotovitve ne more ovreči trditev tožeče stranke, da beseda „limoncello“ nima razlikovalnega učinka, ker je opisna. Ne da bi se ukvarjali z vprašanjem, ali je beseda „limoncello“ za upoštevno javnost opisna, je treba vseeno opozoriti, da morebiten šibek razlikovalni učinek enega elementa sestavljene znamke namreč ne pomeni nujno, da ta ne more biti prevladujoči element, predvsem kadar lahko zlasti zaradi svojega položaja v znaku ali svoje velikosti ustvari vtis v potrošnikovem zaznavanju in ga ta lahko ohrani v spominu (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 13. junija 2006 v zadevi Inex proti UUNT – Wiseman (Prikaz kravjega kožuha), T-153/03, ZOdl., str. II-1677, točka 32, in zgoraj navedeno sodbo PAGESJAUNES.COM, točka 54; glej v tem smislu tudi sodbo Sodišča prve stopnje z dne v zadevi AVEX proti UUNT – Ahlers (a), T-115/02, ZOdl., str. II-2907, točka 20).
45
Zato na tej stopnji preskusa ni treba odločiti o morebitnem šibkem razlikovalnem učinku besede „limoncello“, ker je na podlagi ugotovitev v točkah od 41 do 43 zgoraj očitno, da je ta beseda tista, ki lahko ustvari vtis v zaznavanju upoštevne javnosti in jo ta ohrani v (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo PAGESJAUNES.COM, točka 55).
46
Pri vizualni primerjavi obeh nasprotujočih si znakov v celoti je tako treba poudariti, da med njima obstaja določena podobnost. Besedi „limoncello“ in „limonchelo“ sta namreč na videz skoraj enaki, zato je treba ugotoviti, da je prejšnja znamka vključena v prijavljeno znamko. Treba je poudariti, da razlike zaradi dodatka okroglega krožnika, okrašenega z limonami, in drugih besednih ali figurativnih elementov, ki so, kot je bilo ugotovljeno v točki 41 zgoraj, zanemarljivi ali vsaj drugotnega pomena, nimajo zadostnega pomena, da bi ovrgli to podobnost, ki jo ustvarja beseda „limoncello“, ki je prva beseda v prijavljeni znamki in tako pritegne več pozornosti potrošnika.
47
Glede slušne primerjave je treba poudariti, da sta si besedi „limoncello“ in „limonchelo“ v tem smislu podobni. Prva dva zloga „li“ in „mon“ se izgovarjata enako, zloga „cello“ in „chelo“ pa se v Španiji kljub drugačnemu zapisu izgovarjata podobno. V nasprotju s trditvami tožeče stranke, da španska javnost besedo „limoncello“ izgovarja v skladu z italijanskimi pravili izgovorjave, torej enako kot besedo „limonchelo“ v španščini. Čeprav se nasprotujoči si znamki razlikujeta v številu besed, sta si slušno podobni, saj prijavljena znamka v celoti vključuje prejšnjo znamko.
48
Poleg tega je skupni element obeh zadevnih znamk prva beseda prijavljene znamke in se tako izgovori najprej. Niti dodan izraz „della costiera amalfitana“ niti beseda „shaker“ ne zmanjšata te podobnosti, saj nikakor ni mogoče izključiti, da bi pri ustnem naročanju zadevni potrošnik izgovoril le prvo besedo. Splošno je znano, da se limonin liker pogosto uživa po ustno izrečenem naročilu kot digestiv na koncu obeda. Zato tožeča stranka ne more uspeti s trditvijo, da v gostinskem obratu stranka naroči proizvod glede na vrsto („limoncello“), ne da bi lahko naročala posebno znamko, in da je tako upošteven nakup tisti, ki ga opravi gostinec, ki ima dejansko možnost izbrati proizvod na podlagi znamke. Gostinski obrati namreč lahko razpolagajo z več znamkami in zato lahko končni potrošnik še vedno izbira, kadar naroča. Beseda „limoncello“ je torej s slušnega vidika prevladujoč element prijavljene znamke. Med nasprotujočima si znakoma tako obstaja pomembna slušna podobnost.
49
Pri konceptualni primerjavi ni izključeno, da bi besedi „limoncello“ ali „limonchelo“ lahko dajali vtis, da gre za limonin liker. Izraz „della costiera amalfitana“ se po vsej verjetnosti razume, kot da zadevni proizvod izvira iz določene obale. Zato je konceptualni pomen prijavljene znamke za špansko javnost „limonin liker, ki izvira iz določene obale“. Tako je edina konceptualna razlika s prejšnjo znamko podrobna navedba, da ta liker izvira iz določene obale. Nič torej ne izključuje možnosti, da bi proizvodi, ki jih zajema prejšnja znamka, izvirali iz iste obale, čeprav je beseda v tej znamki zapisana v skladu s španskimi pravopisnimi pravili. Poleg tega je treba opozoriti, da verjetnosti zmede ne bi mogli popolnoma izključiti zgolj zato, ker bi bila zadevna proizvoda iz različnih krajev proizvodnje (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne29. septembra 1998 v zadevi Canon, C-39/97, Recueil, str. I-5507, točki 29 in 30, ter sklep Sodišča z dne v zadevi Castellblanch proti UUNT, C-131/06 P, neobjavljen v ZOdl., točka 46). Nasprotujoča si znaka sta si torej tudi pojmovno podobna.
50
V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da obstaja med zadevnima znamkama določena podobnost. Zato ni utemeljena ugotovitev odbora za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe, da sta z vidnega in slušnega vidika znamki skoraj enaki. Kljub temu ta napaka sama po sebi ne zadostuje za razveljavitev izpodbijane odločbe, če je odbor za pritožbe pravilno sklepal, da obstaja verjetnost zmede.
51
Zato je treba še celovito presoditi, ali med nasprotujočima si znamkama obstaja verjetnost zmede.
Verjetnost zmede
52
Treba je opozoriti, da celovita presoja verjetnosti zmede pomeni določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in zlasti podobnostjo znamk ter podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhna podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večjo podobnost med znamkami in obratno (glej zgoraj navedeno sodbo Canon, točka 17).
53
Stališče odbora za pritožbe glede obstoja verjetnosti zmede je predstavljeno v točki 22 izpodbijane odločbe:
„Zaradi podobnosti med znamkama in skladnostjo proizvodov iz razreda 33, ki jih označujeta, obstaja verjetnost, da bi španski potrošniki zamenjevali ali povezovali njun trgovski izvor.“
54
Tožeča stranka trdi, da vidne, slušne in konceptualne razlike med zadevnima znakoma odtehtajo enakost zadevnih proizvodov in da zato ni nobene verjetnosti zmede med nasprotujočima si znamkama, k čemur naj bi pripomogel tudi šibek razlikovalni učinek prejšnje znamke LIMONCHELO, ki je tako deležna le omejenega varstva.
55
Glede tega je treba poudariti, da odbor za pritožbe sploh ni preučil razlikovalnega učinka prejšnje znamke LIMONCHELO ali italijanske besede „limoncello“. Vendar, tudi če odbor za pritožbe zmotno ni ugotovil šibkega razlikovalnega učinka teh besed, takšna napaka ni mogla povzročiti razveljavitve izpodbijane odločbe.
56
Treba je poudariti, da priznanje šibkega razlikovalnega učinka prejšnje znamke namreč ne preprečuje, da se v obravnavanem primeru ugotovi obstoj verjetnosti zmede. Čeprav je namreč treba pri presoji verjetnosti zmede upoštevati razlikovalni učinek prejšnje znamke (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Canon, točka 24), je to le eden od dejavnikov, vključenih v to presojo. Tako bi lahko, tudi če bi imela prejšnja znamka šibek razlikovalni učinek, obstajala verjetnost zmede, zlasti zaradi podobnosti med znakoma in zajetimi proizvodi ali storitvami (zgoraj navedena sodba PAGESJAUNES.COM, točka 70; glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 16. marca 2005 v zadevi L’Oréal proti UUNT – Revlon (FLEXI AIR), T-112/03, ZOdl., str. II-949, točka 61).
57
Poleg tega bi trditev, ki jo zagovarja tožeča stranka v zvezi s tem, zanemarila dejavnik podobnosti znamk v korist dejavnika, ki temelji na razlikovalnem učinku prejšnje nacionalne znamke, ki bi mu bil pripisan prevelik pomen. Iz tega bi sledilo, da bi, kadar ima prejšnja nacionalna znamka samo šibek razlikovalni učinek, verjetnost zmede obstajala samo, če bi znamka, za katero je bila zaprošena registracija, popolnoma reproducirala prejšnjo znamko, in to ne glede na stopnjo podobnosti med zadevnima znakoma (sklep Sodišča z dne 27. aprila 2006 v zadevi L’Oréal proti UUNT, C-235/05 P, neobjavljen v ZOdl., točka 45). Tak rezultat pa ne bi bil v skladu s samo naravo celovite presoje, ki jo morajo pristojni organi opraviti na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (sodba Sodišča z dne v zadevi T.I.M.E. ART proti Devinlec in UUNT, C-171/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 41, in zgoraj navedena sodba PAGESJAUNES.COM, točka 71).
58
Iz prej navedenega, zlasti iz tega, da upoštevna javnost v spominu ohrani le nepopolno podobo zadevnih znamk, tako da njun skupni element, beseda „limoncello“ ali „limonchelo“, ustvarja določeno podobnost med njima, in iz soodvisnosti med različnimi upoštevnimi dejavniki, izhaja, da v obravnavanem primeru obstaja verjetnost zmede, ker sta zadevna proizvoda enaka.
59
Zato se ugotovi, da je odbor za pritožbe upravičeno sklepal o obstoju verjetnosti zmede, zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.
Drugi tožbeni razlog: zloraba pooblastil
60
Tožeča stranka meni, da je UUNT zaradi očitne napake pri presoji v izpodbijani odločbi zlorabil svoja pooblastila.
61
Tožena stranka meni, da je očitna napaka pri presoji UUNT nastala zato, ker se je, po eni strani, pri presoji verjetnosti zmede s prejšnjo znamko upoštevala zgolj beseda „limoncello“ prijavljene znamke, kar ni v skladu s celovito presojo različnih dejavnikov, ki lahko povzročijo verjetnost zmede.
62
Po drugi strani tožeča stranka ugotavlja očitno napako pri presoji v tem, da so bila stališča, ki jih je UUNT zavzel med postopkom, popolnoma kontradiktorna. V ta namen z izpodbijano odločbo primerja dopis UUNT z dne 23. novembra 1999.
63
UUNT izpodbija trditve tožeče stranke.
64
Treba je poudariti, da ima pojem zloraba pooblastil v pravu Skupnosti natančno določen obseg in se nanaša na razmere, ko upravni organ uporabi svoja pooblastila za drug namen kot tisti, za katerega so mu bila ta pooblastila zaupana. V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da gre pri odločbi za zlorabo pooblastil samo, če je iz objektivnih, upoštevnih in ujemajočih se kazalcev razvidno, da je bila sprejeta za drugačne cilje, kot so bili predvideni (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 24. aprila 1996 v združenih zadevah Industrias Pesqueras Campos in drugi proti Komisiji, T-551/93 in od T-231/94 do T-234/94, Recueil, str. II-247, točka 168; z dne v zadevi DKV proti UUNT (COMPANYLINE), T-19/99, Recueil, str. II-1, točka 33; z dne v zadevi Henkel proti UUNT (Okrogla rdeča in bela tableta), T-337/99, Recueil, str. II-2597, točka 66, in z dne v zadevi eCopy proti UUNT (ECOPY), T-247/01, Recueil, str. II-5301, točka 22).
65
Treba je navesti, da se tožeča stranka ne sklicuje na noben element, iz katerega bi lahko sklepali, da je imelo sprejetje izpodbijane odločbe drugačen cilj kot ta, da se preveri, ali naj se v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 prijavljena znamka registrira ali ne.
66
V zvezi z domnevnim upoštevanjem zgolj besede „limoncello“ zadostuje opomba, da je, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, odbor za pritožbe upravičeno sklepal o obstoju verjetnosti zmede med nasprotujočima si znamkama v obravnavanem primeru. Zato domnevne napake, ki naj bi jih naredil, s tem ko je to ugotovil, niso zadostne, da bi povzročile razveljavitev izpodbijane odločbe.
67
V zvezi z domnevno kontradiktornimi stališči UUNT tožeča stranka navaja, da se je UUNT, s tem ko je v svojem dopisu z dne 23. novembra 1999 potrdil, da je treba zaradi specifičnosti izvora limoncella pri določanju potrošnikove izbire omejiti prijavo registracije na poseben razred proizvodov, ki ga sestavljajo limonini likerji iz amalfitanske obale, hotel izogniti verjetnosti zmede glede izvora likerja. UUNT naj bi tako potrdil, da se prijavljena znamka nedvomno izraža, da limonin liker izvira iz amalfitanske obale. Nasprotno je v izpodbijani odločbi odbor za pritožbe po mnenju tožeče stranke kontradiktorno menil, da lahko isti izraz ustvari verjetnost zmede pri povprečnem španskem potrošniku.
68
To utemeljevanje ne more uspeti. Namreč, s tem ko je UUNT predlagal omejitev kategorije proizvodov, za katere se lahko registrira prijavljena znamka, je preveril, ali glede prijavljene znamke obstajajo absolutni razlogi za zavrnitev, zlasti iz člena 7(1)(g) Uredbe št. 40/94, kajti brez te omejitve bi lahko obstajala verjetnost zavajanja javnosti glede geografskega izvora proizvoda, ki ga znamka zajema. UUNT torej sploh ni navajal, da naj bi geografska označba izključila vsakršno verjetnost zmede v primeru morebitnega ugovora iz člena 8(1)(b) iste uredbe.
69
Zato je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.
Tretji tožbeni razlog: obveznost obrazložitve
70
Tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločitev ni obrazložena, ker ne prikazuje na jasen in nedvoumen način razlage, ki jo je uporabil odbor za pritožbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe naj bi izhajalo, da odbor za pritožbe ni zadosti natančno primerjal znaka in presojal verjetnosti zmede.
71
UUNT izpodbija trditve tožeče stranke.
72
Ker trditve tožeče stranke izhajajo iz očitka, da je bila storjena očitna napaka pri presoji, se jih je preučilo v okviru prvega tožbenega razloga.
73
Kar zadeva samo obrazložitev izpodbijane odločbe, je treba poudariti, da morajo biti na podlagi člena 73, prvi stavek, Uredbe št. 40/94 odločbe UUNT obrazložene. Poleg tega pravilo 50(2)(h) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL L 303, str. 1) določa, da mora odločba odbora za pritožbe obsegati obrazložitev odločbe. Ta obveznost ima enak obseg kot obveznost iz člena 253 ES. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da mora obrazložitev, ki jo zahteva člen 253 ES, jasno in nedvoumno prikazati razlago avtorja akta. Dvojni namen te obveznosti je omogočiti, na eni strani, da se tožeče stranke seznanijo z utemeljitvijo ukrepov, sprejetih za varstvo svojih pravic, in, na drugi strani, da sodišče Skupnosti nadzira zakonitost odločbe. Vprašanje, ali obrazložitev odločbe izpolnjuje zahteve, je treba presojati ne le glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (sodbi Sodišča prve stopnje z dne v združenih zadevah Sunrider proti UUNT – Vitakraft-Werke Wührmann in Friesland Brands (VITATASTE in METABALANCE 44), T-124/02 in T-156/02, Recueil, str. II-1149, točki 72 in 73, ter z dne v zadevi Wesergold Getränkeindustrie proti UUNT – Lidl Stiftung (VITAL FIT), T-111/06, neobjavljena v ZOdl., točka 62).
74
Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je brez vsake analize potrdil, da sta si znamki vidno in slušno zelo blizu.
75
V zvezi s tem je treba poudariti, da je odbor za pritožbe, potem ko je v uvodni izjavi 18 izpodbijane odločbe opozoril na vsebino in razlago člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ki izhaja iz sodne prakse, navedel, da soglaša z oddelkom za ugovore glede dejstva, da sta si nasprotujoči si znamki glede proizvodov iz razreda 33, ki jih zajemata, podobni v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 do te mere, da ustvarjata zmedo.
76
Natančno je pojasnil, da je limonin liker iz amalfitanske obale, ki ga zajema prijavljena znamka, razločno vključen v kategorijo „likerji“, ki jo zajema prejšnja znamka. Nato je pojasnil, da je prevladujoč element prijavljene znamke beseda „limoncello“, saj naj bi bila ta beseda glavni razlikovalni element za zadevnega potrošnika, ne pa okrašena in barvna nalepka, na kateri se pojavlja. Navedel je, da je zaradi večjih črk besede„limoncello“ in njenega izredno vidnega položaja mogoče, da manjših dodatnih besed pod njo potrošniki večinoma ne opazijo.
77
Odbor za pritožbe je navedel, da prejšnjo znamko sestavlja znak LIMONCHELO, da sta nasprotujoči si znamki vidno in slušno zelo blizu ter da bi bilo glede na hitro zaznavno splošno podobnost med nasprotujočima si znakoma odveč, da bi se posvetili analiziranju črke za črko in zloga za zlogom, da bi dokazali njuno podobnost. Odbor za pritožbe je menil, da sta znamki vidno in slušno skoraj enaki.
78
Ugotovil je torej, da zaradi podobnosti med znamkama in skladnostjo proizvodov iz razreda, ki jih označujeta, obstaja verjetnost, da bi španski potrošniki zamenjevali ali povezovali njun trgovski izvor.
79
Tudi če predpostavimo, da je ta obrazložitev izpodbijane odločbe kratka in ne navaja v zadostni meri razlogov, zaradi katerih je odbor za pritožbe prišel do teh ugotovitev, je treba zato upoštevati podrobnejšo obrazložitev iz odločbe oddelka za ugovore. Odbor za pritožbe je namreč v uvodni izjavi 18 izpodbijane odločbe navedel, da soglaša z oddelkom za ugovore glede dejstva, da sta si nasprotujoči si znamki glede na proizvode iz razreda 33, ki jih zajemata, podobni v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 do te mere, da ustvarjata zmedo. Zaradi načela funkcionalne kontinuitete med oddelki za ugovore in odbori za pritožbe, kot je opredeljeno v členu 62(1) Uredbe št. 40/94 (sodba Sodišča z dne 13. marca 2007 v zadevi UUNT proti Kaul, C-29/05 P, ZOdl., str. I-2213, točka 30; sodba Sodišča prve stopnje z dne v zadevi La Baronia de Turis proti UUNT – Baron Philippe de Rothschild (LA BARONNIE), T-323/03, ZOdl., str. II-2085, točki 57 in 58), sta ta odločitev in obrazložitev del konteksta, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, to pomeni konteksta, ki ga tožeča stranka pozna in ki sodišču omogoča, da v celoti izvaja nadzor zakonitosti glede utemeljenosti presoje verjetnosti zmede. Treba je poudariti, da je oddelek za ugovore v svoji odločitvi navedel, v čem sta si nasprotujoči si znamki vidno in slušno podobni, ter razloge, zaradi katerih v obravnavanem primeru obstaja verjetnosti zmede.
80
Nazadnje tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločba ne navaja natančno razlogov, zaradi katerih naj razlogi in dokazi, ki jih je sama predlagala, ne bi dopuščali sklepa, da ni verjetnosti zmede pri upoštevnih potrošnikih.
81
Glede tega je treba opomniti, da institucijam v obrazložitvi odločb, ki jih morajo sprejeti, ni treba zavzeti stališča glede vseh trditev, ki jih navajajo stranke pred njimi. Zadostuje, da v besedilu odločbe navedejo dejstva in pravne preudarke, ki imajo bistven pomen (sklep Sodišča prve stopnje z dne 18. februarja 2008 v zadevi Altana Pharma proti UUNT – Avensa (PNEUMO UPDATE), T-327/06, neobjavljen v ZOdl., točka 18; glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne v zadevi Haladjian Frères proti Komisiji, T-204/03, ZOdl., str. II-3779, točka 199).
82
Treba je poudariti, da je v obravnavanem primeru odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi navedel dejstva in pravni preudarek, ki so ga vodili k sprejetju te odločbe, kot izhaja iz njenega opisa v točkah od 75 do 78 zgoraj. Tako se mu ne more očitati, da ni odgovoril na trditev tožeče stranke, da je beseda „limoncello“ povsem opisna in je prešla v skupno rabo za opise vrste likerja, in na njene trditve, da je UUNT sam predlagal, naj se omeji proizvode, ki jih zajema registracija prijavljene znamke, na limonine likerje iz amalfitanske obale, ker naj bi bila znamka zavajajoča, če bi zadevni liker izviral od kod drugod.
83
Zato je treba zavrniti drugi tožbeni razlog, s katerim se zatrjuje kršitev obveznosti obrazložitve.
84
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
85
Tožeča stranka predlaga, naj se UUNT naloži vse stroške obravnave zadeve pred Sodiščem prve stopnje kot tudi stroške pritožbenega postopka pred Sodiščem. Glede drugega tožbenega razloga, ki ga je UUNT navajal pred Sodiščem, v katerem je razveljavljeno sodbo označil kot očitno kontradiktorno in nelogično, bi se mu moralo vsekakor naložiti stroške, ki se nanašajo na ta tožbeni razlog, ne glede na to, ali je Sodišče ugodilo predlogom o verjetnosti zmede. Tožeča stranka opominja, da je UUNT ta tožbeni razlog umaknil po zgoraj navedenem sklepu Sodišča prve stopnje z dne 12. januarja 2006, ki mu je glede tega ugodilo.
86
UUNT predlaga, naj se tožeči stranki naloži vse stroške postopkov pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.
87
S sodbo Sodišča prve stopnje se je plačilo stroškov naložilo UUNT. S sodbo Sodišča je to odločitev o stroških pridržalo. Sodišče prve stopnje mora torej v tej sodbi v skladu s členom 121 Poslovnika odločiti o vseh stroških različnih postopkov.
88
V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker v obravnavani zadevi tožeča stranka ni uspela z nobenim predlogom in ni izjemnih okoliščin obravnavanega primera, stroškov ni treba deliti. Zato se ji v skladu s predlogom UUNT naloži plačilo stroškov, ki jih je ta priglasil v postopku pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)
razsodilo:
1.
Tožba se zavrne.
2.
Družbi Shaker di L. Laudato & C. Sas se naloži plačilo vseh stroškov, nastalih v postopku pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.
Tiili
Dehousse
Wiszniewska-Białecka
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. novembra 2008.
Podpisi
( *1 ) Jezik postopka: italijanščina.
Top