Uradni list
Evropske unije
SL
Serija L
2024/2773
28.10.2024
UREDBA (EU) 2024/2773 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 24. oktobra 2024
o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Od začetka neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini 24. februarja 2022 so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale podporo brez primere za gospodarsko, družbeno in finančno odpornost Ukrajine. Ta podpora združuje podporo iz proračuna Unije, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic.
(2)
Zagotovitev makrofinančne pomoči Unije v višini do 18 milijard EUR na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta (2) se je štela za ustrezen odziv na vrzel v financiranju Ukrajine za leto 2023 ter je pomagala pri mobilizaciji znatnega financiranja drugih donatorjev in mednarodnih finančnih institucij. To je bil glavni dejavnik, ki je prispeval k makroekonomski in finančni odpornosti Ukrajine v ključnem trenutku.
(3)
29. februarja 2024 je bil z Uredbo (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavljen instrument za Ukrajino kot izreden srednjeročni instrument, ki združuje dvostransko podporo Unije Ukrajini, pri čemer zagotavljausklajenost in učinkovitost (v nadaljnjem besedilu: instrument za Ukrajino). Instrument za Ukrajino v obdobju od leta 2024 do leta 2027 pomaga obravnavati potrebe Ukrajine po financiranju ter prispeva k njenim potrebam po okrevanju, obnovi in modernizaciji, hkrati pa podpira prizadevanja Ukrajine za reforme v okviru njene poti k pristopu k Uniji. Instrument za Ukrajino je uresničil neomajno zavezo Unije, da bo zagotavljala nadaljnjo finančno podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu.
(4)
Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je v Ukrajini povzročila ogromno škodo, pri čemer so stroški okrevanja in obnove po ocenah 31. decembra 2023 znašali 486 milijard USD. Poleg tega je Ukrajina izgubila dostop do mednarodnih finančnih trgov in doživela znaten upad javnofinančnih prihodkov, javnofinančni odhodki pa so se znatno povečali. Glede na navedeno je mogoče predvideti znatne potrebe po financiranju za prihodnja leta.
(5)
Mednarodni denarni sklad (MDS) se je 30. marca 2023 z Ukrajino dogovoril o štiriletnem programu v vrednosti 15,6 milijarde USD v okviru instrumenta za povečanje financiranja za ohranitev gospodarske in finančne stabilnosti v času izjemno velike negotovosti, obnovitev vzdržnosti dolga in spodbujanje reform, ki podpirajo okrevanje Ukrajine v povojnem obdobju. Program MDS je skupaj s finančnimi zagotovili voditeljev skupine G7, Unije in drugih donatorjev zasnovan za obravnavanje potreb Ukrajine po financiranju plačilne bilance in ponovno vzpostavitev srednjeročne zunanje sposobnosti preživetja države. Ukrajina je doslej uspešno zaključila štiri preglede programa v okviru instrumenta za povečanje financiranja, s čimer je poudarila trdno zavezanost ukrajinskih organov izvajanju reform in preudarnemu oblikovanju politik. Izhodiščna skupna vrzel v financiranju v programskem obdobju MDS po oceni MDS znaša 121,9 milijarde USD.
(6)
Glede na izjemno veliko negotovost glede obetov o razmerah v Ukrajini je MDS ob četrtem pregledu programa v okviru instrumenta za povečanje financiranja predstavil posodobljen negativni scenarij, ki upošteva gospodarski šok zaradi intenzivnejše vojne, ki se pomika v leto 2025. Zaradi negativnega vpliva na gospodarsko razpoloženje, migracij, vse večjega pritiska na oskrbo z energijo, zmanjšanja izvoznih zmogljivosti in zlasti izdatkov za obrambo bi se lahko skupna vrzel v financiranju po tem negativnem scenariju v programskem obdobju MDS povečala na 140,7 milijarde USD. Zaradi tega in glede na to, da še vedno obstaja vrzel v financiranju, ki presega sredstva, ki jih Unija, drugi donatorji in mednarodne finančne institucije, vključno z MDS, že zagotavljajo, bi se morala Unija še naprej ustrezno odzivati.
(7)
Voditelji skupine G7 so v sporočilu, sprejetem 14. junija 2024 v Apuliji, ponovno potrdili svojo neomajno podporo Ukrajini in trdno zavezanost, da bodo Ukrajini pomagali pri izpolnjevanju njenih nujnih kratkoročnih potreb po financiranju ter podpirali njene dolgoročne prednostne naloge za okrevanje in obnovo. V ta namen so voditelji skupine G7 napovedali začetek pobude „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“ (Extraordinary Revenue Acceleration Loans for Ukraine), da bi bilo do konca leta 2024 danih na voljo približno 50 milijard USD dodatnih sredstev za vojaške in proračunske potrebe Ukrajine ter njene potrebe po obnovi. Voditelji skupine G7 so napovedali, da nameravajo zagotoviti financiranje, ki se bo servisiralo in odplačalo s prihodnjimi tokovi izrednih prihodkov, ki izvirajo iz imobilizacije ruskega državnega premoženja v Uniji in drugih ustreznih jurisdikcijah.
(8)
Evropski svet je v sklepih z dne 27. junija 2024 pozval Komisijo, visokega predstavnika ter Svet, naj nadaljujejo delo, pri tem pa obravnavajo vse ustrezne pravne in finančne vidike, da bi Ukrajini skupaj s partnericami skupine G7 do konca leta zagotovili dodatna sredstva v obliki posojil, ki se bodo servisirala in odplačala s prihodnjimi tokovi izrednih prihodkov, o katerih so razpravljali voditelji skupine G7, da bi podprli sedanje in prihodnje vojaške in proračunske potrebe Ukrajine ter njene potrebe po obnovi. Evropski svet je tudi izjavil, da bi morala sredstva Rusije v skladu s pravom Unije ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.
(9)
Glede na nadaljnjo vojno agresijo Rusije proti Ukrajini je treba Ukrajini zagotoviti zadostno in stalno finančno podporo. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), da se Ukrajini zagotovi nepovratna finančna podpora, ki ji bo v pomoč pri odplačevanju posojil, zagotovljenih za podporo državi. Mehanizem bi moral prejemati sredstva, tudi iz prihodnjih tokov izrednih dobičkov, ki izvirajo iz imobiliziranih sredstev Rusije, in ta sredstva redno izplačevati Ukrajini za kritje glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov posojil. Da bi Unija neposredno pomagala Ukrajini pri izpolnjevanju njenih potreb po financiranju, bi morala poleg tega Ukrajini zagotoviti izredno makrofinančno pomoč v obliki posojila (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč v obliki posojila), ki naj bi se podprlo z mehanizmom.
(10)
Svet je 21. maja 2024 sprejel Sklep (SZVP) 2024/1470 (4), ki spreminja Sklep Sveta 2014/512/SZVP (5). Sklep (SZVP) 2024/1470 v uvodni izjavi 28 navaja, da bi morali omejevalni ukrepi, povezani s prepovedjo transakcij v zvezi z upravljanjem sredstev in rezerv ruske centralne banke, ostati v veljavi, dokler Rusija ne preneha izvajati vojne agresije proti Ukrajini in Ukrajini ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.
(11)
Svet je 21. maja 2024 sprejel Uredbo (EU) 2024/1469 (6), ki spreminja Uredbo Sveta (EU) št. 833/2014 (7).Uredba (EU) 2024/1469 uveljavlja nekatere ukrepe iz Sklepa (SZVP) 2024/1470. Ti ukrepi vključujejo pravila o tem, kako se mora čisti dobiček, ki izhaja iz nepričakovanih in izrednih prihodkov centralnih depotnih družb zaradi izvajanja prepovedi iz člena 1a(4) Sklepa 2014/512/SZVP in iz člena 5a(4) Uredbe (EU) št. 833/2014, usmeriti v podporo Ukrajini, tudi prek programov Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije, v skladu z veljavnimi pogodbenimi obveznostmi ter v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom, ob usklajevanju s partnerji. Zlasti centralne depotne družbe, ki imajo sredstva in rezerve centralne banke Rusije v skupni vrednosti več kot 1 milijon EUR, morajo Uniji zagotoviti finančni prispevek v višini 99,7 % čistega dobička, ki izhaja iz imobilizacije ruskega državnega premoženja in se nabira od 15. februarja 2024.
(12)
Finančni prispevek centralnih depotnih družb Uniji bi bilo teba plačevati, dokler veljajo omejevalni ukrepi, povezani s prepovedjo transakcij v zvezi z upravljanjem sredstev in rezerv centralne banke Rusije, in bi moral ostati v veljavi, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in Ukrajini ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.
(13)
Na dan 24. oktobra 2024 je Svet odstotek zneskov finančnega prispevka, ki ga morajo plačati centralne depotne družbe in ki se bo uporabil za podporo Ukrajini prek programov Unije iz Sklepa 2014/512/SZVP, prilagodil na 95 %. Istega dne je Svet prilagodil dodelitev zneskov finančnega prispevka, ki se plača v proračun Unije kot zunanji namenski prejemki, kot je določeno v Prilogi XLI k Uredbi (EU) št. 833/2014, ter dodelil 100 % tega prispevka mehanizmu. Unija je zato sprejela potrebne ukrepe, da bi zagotovila nadaljnjo uporabo finančnega prispevka za mehanizem.
(14)
Omogočiti bi bilo treba podporo mehanizmu z zagotavljanjem izrednih prihodkov, ki izhajajo iz imobilizacije ruskega državnega premoženja v drugih zadevnih jurisdikcijah, ki niso Unija. V ta namen bi bilo treba tretjim državam ali drugim virom omogočiti, da prispevajo v mehanizem. Poleg tega bi bilo treba omogočiti prostovoljni prispevek držav članic v mehanizem, zlasti iz prihodkov, ki pripadejo zadevni državi članici zaradi imobilizacije ruskega državnega premoženja. Taki prispevki bi se morali šteti za zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(2), točke (a), (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da tretje države izredne prihodke, ki izhajajo iz imobilizacije ruskega državnega premoženja v njihovi jurisdikciji, neposredno uporabijo za zmanjšanje potreb po odplačilu katerega koli zadevnega dvostranskega posojila Ukrajini in s tem podprejo mehanizem z zmanjšanjem skupne ravni podpore, ki bi bila potrebna za to posojilo.
(15)
Podpora v okviru mehanizma bi morala biti na voljo za kritje skupnega zneska glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov makrofinančne pomoči v obliki posojila, ki ga Ukrajina najame s podpisom sporazuma v zvezi z makrofinančno pomočjo v obliki posojila (v nadaljnjem besedilu: sporazum o makrofinančni pomoči v obliki posojila), ter s sklenitvijo sporazumov o dvostranskih posojilih z dvostranskimi posojilodajalci, ki delujejo v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, kot je določeno v sporočilu voditeljev skupine G7, sprejetem 14. junija 2024 v Apuliji.
(16)
Podpora v okviru mehanizma bi morala biti na voljo in zagotovljena na način, ki omogoča enak dostop tako dvostranskim posojilodajalcem kot Uniji. Zagotavljanje dvostranskih posojil prek posrednika ne bi smelo izključevati upravičenosti takih posojil za namene te uredbe. Nepovratna finančna podpora bi se morala Ukrajini dodeliti za odplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila in upravičenih dvostranskih posojil, in sicer sorazmerno z glavnico posameznega posojila glede na vsoto glavnice makrofinančne pomoči v obliki posojila in vseh upravičenih dvostranskih posojil. To dodelitev bi bilo treba prilagoditi, ko Ukrajina v celoti odplača zadevna posojila, vključno z obrestmi in drugimi povezanimi stroški, tako da se vsa prihodnja sredstva dodelijo preostalim posojilom sorazmerno z glavnico makrofinančne pomoči v obliki posojila ali upravičenega dvostranskega posojila glede na vsoto glavnice vseh preostalih posojil. Glavnica vsakega posojila bi se morala šteti za začetno glavnico, določeno v zadevni dokumentaciji posojila, in se pri njej ne bi smeli upoštevati drugi dejavniki, kot so odplačila, dodatno financiranje ali kakršni koli kapitalizirani zneski.
(17)
Da bi se lahko dvostranska posojila, ki jih zagotovijo dvostranski posojilodajalci, hitro in učinkovito podprla z mehanizmom, bi morala Komisija oceniti dvostranska posojila, ki jih zagotovijo dvostranski posojilodajalci, ki delujejo v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, in jih po potrebi odobriti za podporo. Kadar so taki sporazumi o dvostranskih posojilih zgolj osnutki ali še niso začeli veljati, bi morala Komisija spremljati njihov začetek veljavnosti. Za zagotovitev pravočasnega izplačila dvostranskih posojil Ukrajini bi bilo treba sporazume o dvostranskih posojilih Komisiji predložiti do 1. junija 2025, veljati pa bi morali začeti do 30. junija 2025.
(18)
Sprostitev podpore v okviru mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino bi morala biti odvisna od sklenitve sporazuma med Komisijo in Ukrajino o podrobnih določbah za izvajanje mehanizma ter od Komisijine pozitivne ocene zahtevka za nepovratno finančno podporo, ki ga predloži Ukrajina. Ukrajina bi morala Komisiji zagotoviti potrebne informacije za zagotovitev, da mehanizem podpira dvostranska posojila do skupnega zneska, dolgovanega zadevnemu dvostranskemu posojilodajalcu. Komisija bi lahko izjemoma in iz ustrezno utemeljenih razlogov ocenjevala tudi zahtevke za plačila, ki jih predložijo dvostranski posojilodajalci.
(19)
Poleg podpore v okviru mehanizma bi bilo treba zagotoviti makrofinančno pomoč v obliki posojila za podporo makrofinančni stabilnosti v Ukrajini in ublažitev omejitev Ukrajine pri zunanjem financiranju, zlasti za kritje potreb države po financiranju. Glede na nujnost teh potreb po financiranju bi morala biti makrofinančna pomoč v obliki posojila na voljo pred koncem leta 2024.
(20)
Z makrofinančno pomočjo v obliki posojila bi se morala zagotoviti podpora v obliki posojila v višini do 35 milijard EUR. Da bi se upoštevali morebitni zahtevki za podporo z dvostranskimi posojili v okviru mehanizma in hkrati zagotovilo dobro finančno poslovodenje podpore Unije, ki je na voljo na podlagi te uredbe, bi bilo treba znesek makrofinančne pomoči v obliki posojila prilagoditi ob upoštevanju dvostranskih posojil Ukrajini, ki so odobrena kot upravičena v okviru mehanizma, skupaj z zneskom glavnice, navedenim v izraženih namerah tretjih držav, sporočenih Komisiji v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“. Ta prilagoditev bi se morala izvesti, kadar skupni znesek vseh posojil, za katera je bila zaprošena podpora na podlagi te uredbe, presega 45 milijard EUR.
(21)
Podpora Ukrajini v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojila bi se morala šteti kot dodatek k podpori Unije, zagotovljeni v okviru instrumenta za Ukrajino, in kot njena dopolnitev. Komisija bi si morala, kadar je mogoče, prizadevati za kar največje zmanjšanje upravnega bremena in bremena poročanja za Ukrajino.
(22)
Za dodelitev podpore Ukrajini v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojila bi moral veljati osnovni pogoj, da Ukrajina še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ta osnovni pogoj bi se moral uporabljati tudi za zahtevke za izplačilo iz mehanizma, kolikor se nanašajo na makrofinančno pomoč v obliki posojila. Isti osnovni pogoj se uporablja za podporo, zagotovljeno v okviru instrumenta za Ukrajino, zato bi morala Komisija oba instrumenta ocenjevati skupaj.
(23)
Komisija bi morala, kadar je ustrezno, upoštevati Sklep Sveta 2010/427/EU (9) in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje.
(24)
Makrofinančna pomoč v obliki posojila bi morala biti vezana na pogoje politike, ki bodo določeni v memorandumu o soglasju med Komisijo in Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju). Ti pogoji bi morali biti skladni s kvalitativnimi in kvantitativnimi koraki iz Priloge k Izvedbenemu sklepu Sveta (EU) 2024/1447 (10) ter vsemi njihovimi spremembami, uvedenimi do sprejetja memoranduma o soglasju. Poleg tega bi moral memorandum o soglasju vključevati zavezo Ukrajine k spodbujanju sodelovanja z Unijo pri okrevanju, obnovi in modernizaciji obrambne industrije Ukrajine v skladu s cilji programov Unije za okrevanje, obnovo ter modernizacijo tehnološke in industrijske baze obrambe Ukrajine in drugih ustreznih programov Unije. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za zagotovitev usklajevanja z drugimi donatorji in dopolnjevanja dvostranskih posojil, vključno z makrofinančno pomočjo v obliki posojila. V zvezi s tem bi bilo treba uporabljati platformo za usklajevanje med donatorji za Ukrajino kot že uveljavljen forum za take izmenjave.
(25)
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o takih pogojih z ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči je primerno, da se uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči v obliki posojila Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje ali ukinitev makrofinančne pomoči v obliki posojila uporabljati postopek pregleda.
(26)
Sprostitev edinega obroka makrofinančne pomoči v obliki posojila bi morala biti odvisna od Komisijine pozitivne ocene zahtevka za sredstva, ki ga predloži Ukrajina. Ocena pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju, ne bi smela posegati v oceno izpolnjevanja usklajenih pogojev na podlagi drugih programov in instrumentov Unije.
(27)
Ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja ter da se ukrajinskim organom olajša upravljanje likvidnosti in zagotovi predvidljivost, bi morala Komisija zagotoviti izplačilo tranš makrofinančne pomoči v obliki posojila v celotnem obdobju med letoma 2024 in 2025, pri čemer se je treba čim bolj izogibati znatnim razlikam v izplačanih zneskih med posameznimi četrtletji. Izplačilo teh tranš bi moralo biti, če je primerno, usklajeno s časovnim razporedom izplačil posojila oziroma nepovratne finančne podpore v okviru stebra I instrumenta za Ukrajino. Poleg tega je primerno zagotoviti možnost ponovne ocene potreb Ukrajine po financiranju in zmanjšati ali ukiniti podporo v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojila, če se te potrebe v obdobju razpoložljivosti podpore v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojila v primerjavi s prvotnimi napovedmi bistveno zmanjšajo.
(28)
Sporazum o makrofinančni pomoči v obliki posojila, ki ga skleneta Komisija in ukrajinski organi, bi moral vsebovati določbe, usklajene s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792, podpisanega med Unijo in Ukrajino, ki je začel veljati 20. junija 2024. To bo zagotovilo učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo v obliki posojila, saj bo sporazum določal ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Prav tako bo v skladu s finančno uredbo Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu računskemu sodišču in, kadar je ustrezno, Evropskemu javnemu tožilstvu, vključno s tretjimi osebami, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije v obdobju razpoložljivosti makrofinančne pomoči v obliki posojila in po njem, podelil potrebne pravice in dostop. Ukrajina bi morala v skladu s postopki iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino Komisiji poročati tudi o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.
(29)
Glede na potrebe Ukrajine po financiranju je primerno organizirati finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 224 finančne uredbe, ki je v navedeni uredbi določena kot enotna metoda financiranja, ki naj bi povečala likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.
(30)
Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (12) finančna obveznost iz makrofinančne pomoči v obliki posojila ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/947. Podpora makrofinančne pomoči v obliki posojila bi morala pomeniti finančno pomoč v smislu člena 223(1) finančne uredbe. Glede na to, da je finančna pomoč iz makrofinančne pomoči v obliki posojila na voljo v letu 2024 in je odobrena v skladu s členom 223(1) finančne uredbe, je primerno, da se za jamstvo za makrofinančno pomoč v obliki posojila Ukrajini uporabijo proračunska sredstva nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in do zgornjih mej iz člena 3(1) in (2) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (13) v skladu s členom 2(3) Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (14). Pri upoštevanju finančnih tveganj in kritja iz proračuna se za podporo makrofinančni pomoči v obliki posojila, katerih jamstvo je nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, ne bi smele oblikovati rezervacije, z odstopanjem od člena 214(1) finančne uredbe pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.
(31)
Glede na težke razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije, in v podporo Ukrajini na poti k dolgoročni stabilnosti je primerno, da Unija Ukrajini zagotovi makrofinančno pomoč v obliki posojila pod zelo ugodnimi pogoji z dovolj dolgo zapadlostjo, da bo mogoče zagotoviti jamstvo nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.
(32)
Podporo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe bi morala upravljati Komisija.
(33)
Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja te uredbe, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s podporo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe in jima predložiti ustrezne dokumente.
(34)
Za zagotovitev stalne učinkovitosti ureditev, vzpostavljenih s to uredbo, bi morala Komisija redno pregledovati njihovo ustreznost ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, s čimer bi se zajamčili preglednost in odgovornost.
(35)
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
(36)
Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti podporo Ukrajini za pokritje potreb po financiranju, zlasti z zagotovitvijo ugodne kratkoročne in dolgoročne pomoči z makrofinančno pomočjo v obliki posojila ter nepovratne finančne podpore v okviru mehanizma, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(37)
Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, se je primerno sklicevati na izjemo od roka osmih tednov, določeno v členu 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
(38)
Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavlja mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: mehanizem) in daje Ukrajini na voljo izredno makrofinančno pomoč v obliki posojila (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč v obliki posojila) za podporo državi pri kritju njenih potreb po financiranju.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)
„podpora Unije“ pomeni makrofinančno pomoč v obliki posojila in nepovratno finančno podporo, ki sta dana na voljo v okviru mehanizma;
(2)
„dvostransko posojilo“ pomeni posojilo, ki ga tretja država kot dvostranski posojilodajalec da neposredno ali posredno v korist Ukrajini;
(3)
„upravičeno dvostransko posojilo“ pomeni dvostransko posojilo, ki ga Komisija odobri kot upravičeno v okviru mehanizma;
(4)
„makrofinančna pomoč v obliki posojila“ pomeni izredno finančno podporo, ki jo Unija da na voljo Ukrajini v obliki posojila na podlagi poglavja III;
(5)
„sporazum o makrofinančni pomoči v obliki posojila“ pomeni sporazum o posojilu, ki ga podpišeta Komisija v imenu Unije in Ukrajina na podlagi poglavja III;
(6)
„drugi povezani stroški“ pomeni vse stroške ali pristojbine, ki jih je treba plačati na podlagi makrofinančne pomoči v obliki posojila in posameznega dvostranskega posojila.
POGLAVJE II
MEHANIZEM SODELOVANJA PRI POSOJILIH ZA UKRAJINO
Člen 3
Namen
Namen mehanizma je Ukrajini zagotoviti nepovratno finančno podporo, da se državi pomaga pri odplačilu makrofinančne pomoči v obliki posojila in upravičenih dvostranskih posojil. V ta namen mehanizem prejema sredstva in jih redno izplačuje Ukrajini za kritje glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov makrofinančne pomoči v obliki posojila in upravičenih dvostranskih posojil. Mehanizem pri svojem delovanju zagotavlja enak dostop tako dvostranskim posojilodajalcem kot Uniji.
Člen 4
Financiranje
1. Mehanizem se financira s sredstvi iz:
(a)
zneskov, ki so prerazporejeni v skladu s Prilogo XLI k Uredbi (EU) št. 833/2014, ki so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe, ter
(b)
zneskov, ki so prejeti kot finančni prispevki držav članic, tretjih držav ali iz drugih virov; taki prispevki so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točka (a), (d) oziroma (e), finančne uredbe.
2. Za vse prispevke iz odstavka 1, točka (b), tega člena, se med Komisijo v imenu Unije in prispevajočim sklene sporazum o prispevku. Sporazum o prispevku vsebuje zlasti določbe v zvezi s plačilnimi pogoji. Komisija o sklenjenih sporazumih o prispevkih sočasno in brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet.
Člen 5
Razpoložljiva podpora
1. Nepovratna finančna podpora v okviru mehanizma je pod pogoji iz členov 6, 7 in 8 na voljo za pomoč Ukrajini pri odplačilu glavnice, obresti in vseh drugih stroškov, povezanih z:
(a)
makrofinančno pomočjo v obliki posojila in
(b)
upravičenimi dvostranskimi posojili.
2. Nepovratna finančna podpora v okviru mehanizma se Ukrajini dodeli za pomoč pri odplačilu makrofinančne pomoči v obliki posojila in upravičenih dvostranskih posojil iz odstavka 1, in sicer sorazmerno z glavnico vsakega posojila, izraženo v eurih, glede na vsoto glavnic makrofinančne pomoči v obliki posojila in vseh upravičenih dvostranskih posojil, izraženih v eurih. Ko Ukrajina v celoti odplača makrofinančno pomoč v obliki posojila ali upravičeno dvostransko posojilo, vključno z obrestmi in drugimi povezanimi stroški, se taka dodelitev prilagodi tako, da se vsa prihodnja sredstva v okviru mehanizma dodelijo preostalim posojilom sorazmerno z glavnico vsakega posojila, izraženo v eurih, glede na vsoto glavnic vseh preostalih posojil, izraženih v eurih.
3. Komisija sprejme sklep o določitvi dodelitve iz odstavka 2 tega člena med makrofinančno pomočjo v obliki posojila in upravičenimi dvostranskimi posojili. Komisija pri tem uporabi glavnico vsakega upravičenega dvostranskega posojila, izraženo v eurih, kot je navedeno v členu 6(5), točka (b). Komisija brez odlašanja ta sklep spremeni tako, da takoj po začetku veljavnosti tega dvostranskega posojila vanj vključi vsako dvostransko posojilo. Komisija lahko ta sklep spremeni, da sorazmerno zmanjša dodelitev dvostranskemu posojilu, če to dvostransko posojilo ni v celoti izplačano do 31. decembra 2027.
4. Skupni znesek glavnic makrofinančne pomoči v obliki posojila in upravičenih dvostranskih posojil iz odstavka 1 ne presega 45 milijard EUR.
5. Nepovratna finančna podpora v okviru mehanizma se izvršuje v eurih.
6. Vsa plačila so odvisna od razpoložljivosti sredstev iz člena 4(1).
7. Unija ne prevzema nobene odgovornosti za odplačilo upravičenih dvostranskih posojil.
Člen 6
Izvedbeni sklep Komisije o upravičenosti dvostranskih posojil
1. Če želi Ukrajina zaprositi za podporo v okviru mehanizma za pomoč pri odplačilu posameznega dvostranskega posojila, Komisiji najpozneje do 1. junija 2025 predloži besedilo zadevnega sporazuma o dvostranskem posojilu.
2. Komisija brez odlašanja oceni upravičenost dvostranskih posojil v okviru mehanizma v skladu z naslednjimi merili:
(a)
sporazum o dvostranskem posojilu ni bil podpisan pred 20. septembrom 2024;
(b)
nasprotna stranka v dvostranskem posojilu deluje v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“ ter
(c)
dvostransko posojilo se v celoti izplača Ukrajini pred 31. decembrom 2027; taka izplačila so lahko vezana na izpolnitev pogojev politike.
Komisija lahko za namene ocene od Ukrajine zahteva dodatne informacije.
3. Odložilni pogoj v sporazumu o dvostranskem posojilu, ki določa, da tak sporazum ne začne veljati, dokler Komisija ne odobri upravičenosti dvostranskega posojila ali dokler ne začne veljati sporazum o mehanizmu iz člena 7, Komisiji ne preprečuje pozitivne ocene dvostranskega posojila.
4. Komisija odobri upravičenost dvostranskega posojila z izvedbenim sklepom.
5. Izvedbeni sklep Komisije iz odstavka 4 tega člena določa:
(a)
dvostranskega posojilodajalca;
(b)
glavnico dvostranskega posojila, izraženo v eurih; če je potrebno, se glavnica dvostranskega posojila poleg tega izrazi v valuti zadevnega dvostranskega posojila, pri čemer je menjalni tečaj med valuto dvostranskega posojila in eurom dnevni menjalni tečaj eura, objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije20. septembra 2024, ter
(c)
utemeljitev pozitivne ocene dvostranskega posojila.
6. Vsota glavnic vseh dvostranskih posojil, ki jih Komisija odobri v skladu s tem členom, in makrofinančne pomoči v obliki posojila ne presega zneska iz člena 5(4).
7. Komisija lahko izvedbeni sklep iz odstavka 4 tega člena razveljavi, če zadevni sporazum o dvostranskem posojilu ne začne veljati do 30. junija 2025.
8. V primeru negativne ocene dvostranskega posojila Komisija Ukrajini sporoči to oceno in svojo oceno utemelji.
Člen 7
Sporazum o izvajanju mehanizma
1. Nepovratna finančna podpora v okviru mehanizma iz člena 5 se Ukrajini odobri šele po tem, ko Komisija z Ukrajino sklene sporazum o izvajanju mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: sporazum o mehanizmu).
2. Sporazum o mehanizmu zajema zlasti naslednje elemente:
(a)
obveznost Ukrajine, da nepovratno finančno podporo v okviru mehanizma uporabi za odplačilo glavnice, obresti in vseh drugih povezanih stroškov makrofinančne pomoči v obliki posojila ali upravičenih dvostranskih posojil;
(b)
podatke o bančnih računih vseh dvostranskih posojilodajalcev, na katere Komisija plačuje nepovratno finančno podporo v okviru mehanizma v zvezi z njihovimi dvostranskimi posojili;
(c)
za plačila nepovratne finančne podpore v okviru mehanizma, povezane z makrofinančno pomočjo v obliki posojila, določbe, ki zagotavljajo, da Unija te zneske uporabi za neposredno odplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila;
(d)
posebne določbe, ki odražajo člen 5(7) in zagotavljajo, da Unija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči Ukrajina ali tretje strani pri izvajanju upravičenih dvostranskih posojil, tudi zaradi izvajanja mehanizma, zlasti kadar se zneski iz člena 4(1) sčasoma spreminjajo ali ukinejo;
(e)
obveznost Ukrajine, da od dvostranskih posojilodajalcev pridobi in Komisiji brez odlašanja predloži dokazila o:
(i)
začetku veljavnosti vsakega sporazuma o dvostranskem posojilu in
(ii)
izpolnitvi vsake obveznosti odplačevanja, vključno, če je potrebno, z uporabljenim veljavnim menjalnim tečajem;
(f)
obveznost Ukrajine, da se z vsakim dvostranskim posojilodajalcem dogovori, da vsi zneski, ki jih Ukrajina dvostranskemu posojilodajalcu zagotovi za odplačilo dvostranskega posojila, ki pa ne poravnajo takoj obveznosti odplačila, ostanejo na voljo do zapadlosti obveznosti odplačila, pri čemer so za izpolnitev obveznosti na podlagi sporazuma o dvostranskem posojilu na voljo tudi vse natečene obresti na navedene zneske;
(g)
obveznost Ukrajine, da vsakemu zahtevku za plačilo priloži:
(i)
podrobnosti o preostalih zneskih, dolgovanih na podlagi vsakega sporazuma o dvostranskem posojilu, in
(ii)
podrobnosti o zneskih, ki so na voljo za poravnavo obveznosti odplačila iz točke (f);
(h)
izrecno pooblastilo dvostranskim posojilodajalcem, da izjemoma vložijo zahtevek za plačilo na podlagi člena 8(6), če informacije iz točke (g) tega odstavka predložijo dvostranski posojilodajalci, ter
(i)
vse druge zahteve, potrebne za izvajanje mehanizma.
3. Sporazum o mehanizmu se po začetku veljavnosti katerega koli izvedbenega sklepa Komisije, sprejetega na podlagi člena 6(4), v potrebnem obsegu spremeni.
Člen 8
Izplačilo nepovratne finančne podpore
1. Ukrajina lahko Komisiji dvakrat letno predloži zahtevek za nepovratno finančno podporo v okviru mehanizma v zvezi z makrofinančno pomočjo v obliki posojila in upravičenimi dvostranskimi posojili.
2. Komisija zahtevek Ukrajine za nepovratno finančno podporo v okviru mehanizma oceni na podlagi naslednjih zahtev:
(a)
skladnosti z osnovnim pogojem iz člena 11(1), ki se uporablja le v zvezi z makrofinančno pomočjo v obliki posojila;
(b)
potrditve, da skupna vrednost izplačil v zvezi z makrofinančno pomočjo v obliki posojila ali vsakim upravičenim dvostranskim posojilom, skupaj z vsemi natečenimi obrestmi, ne presega skupnega zneska, dolgovanega temu dvostranskemu posojilodajalcu, in
(c)
izpolnjevanja obveznosti iz sporazuma o mehanizmu.
3. Kadar Komisija glede na razpoložljivost sredstev iz člena 4(1) poda pozitivno oceno zahtevka za nepovratno finančno podporo v okviru mehanizma, brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep o odobritvi izplačila nepovratne finančne podpore v okviru mehanizma, vključno z zneskom, ki se izplača v podporo odplačilu vsakega upravičenega dvostranskega posojila, in zneskom, ki se da na voljo za podporo odplačilu makrofinančne pomoči v obliki posojila. Znesek, izplačan v okviru mehanizma, je enak znesku sredstev, ki so na voljo na podlagi člena 4(1). Ta izplačani znesek se dodeli v skladu s sklepom Komisije iz člena 5(3).
4. V primeru, da je znesek, ki se da Ukrajini na voljo za podporo odplačilu makrofinančne pomoči v obliki posojila, višji od zneska, ki ga je treba odplačati v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojila, se lahko presežni znesek uporabi za predčasno odplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila v skladu s členom 15(2), točka (e), ali pa ga Unija lahko zadrži izključno za podporo odplačilu makrofinančne pomoči v obliki posojila v prihodnosti. V ta namen so na voljo tudi vse natečene obresti na ta znesek.
5. Kadar Komisija zahtevek za nepovratno finančno podporo v okviru mehanizma oceni negativno, o tem brez odlašanja obvesti Ukrajino in svojo oceno utemelji.
6. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 tega člena lahko Komisija iz ustrezno utemeljenih razlogov izjemoma ocenjuje zahtevke za plačilo, ki jih predložijo dvostranski posojilodajalci, zlasti kadar je Komisija sprejela odločitev v skladu s členom 11(5) ali kadar Ukrajina ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi sporazuma o mehanizmu.
POGLAVJE III
MAKROFINANČNA POMOČ
Člen 9
Razpoložljivost izredne makrofinančne pomoči Unije
1. Unija da Ukrajini na voljo izredno makrofinančno pomoč za podporo Ukrajini pri kritju njenih potreb po financiranju. Izredna makrofinančna pomoč Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojila (makrofinančna pomoč v obliki posojila). Makrofinančna pomoč v obliki posojila prispeva k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine, ki je bila ugotovljena v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami.
2. Sprostitev makrofinančne pomoči v obliki posojila upravlja Komisija na podlagi lastne ocene osnovnega pogoja iz člena 11(1) in izvajanja pogojev politike, vključenih v memorandum o soglasju iz člena 12(1).
3. Makrofinančna pomoč v obliki posojila je na voljo do 31. decembra 2024. Komisija ga da na voljo v enem obroku, ki se lahko izplača v eni ali več tranšah. Vse take tranše se izplačajo do 31. decembra 2025.
Člen 10
Znesek
1. Makrofinančna pomoč v obliki posojila znaša največ 35 milijard EUR. Kadar pa v času sprejetja sklepa Komisije o sprostitvi obroka iz člena 13 vsota tega najvišjega zneska in glavnice upravičenih dvostranskih posojil, ki jih je Komisija že odobrila v skladu s členom 6, ter glavnice, navedene v izraženih namerah tretjih držav, sporočenih Komisiji v okviru pobude skupine G7 za „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, presega 45 milijard EUR, se najvišji znesek makrofinančne pomoči v obliki posojila zmanjša za vrednost presežka.
2. Če se potrebe po financiranju Ukrajine v obdobju razpoložljivosti makrofinančne pomoči v obliki posojila bistveno zmanjšajo, tudi če Rusija poravna vojno škodo Ukrajini, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) zmanjša znesek makrofinančne pomoči v obliki posojila ali jo ukine.
3. Trajanje makrofinančne pomoči v obliki posojila ne sme biti daljše od 45 let.
Člen 11
Osnovni pogoj za podporo
1. Osnovni pogoj za odobritev makrofinančne pomoči v obliki posojila je, da Ukrajina še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
2. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje osnovnega pogoja iz odstavka 1, zlasti pred sprostitvijo obroka in izplačilom tranš, pri čemer ustrezno upoštevajo redno poročilo Komisije o širitvi. Komisija v tem procesu upošteva ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in njegova Beneška komisija. Komisija pred sprostitvijo obroka in izplačilom tranš Ukrajini Svet obvesti o izpolnjevanju osnovnega pogoja iz odstavka 1.
3. Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom 2010/427/EU.
4. Ocena iz odstavka 2 tega člena se izvede skupaj z oceno iz člena 5(2) Uredbe (EU) 2024/792.
5. Kadar Komisija ugotovi, da osnovni pogoj iz odstavka 1 ni bil izpolnjen ali ni več izpolnjen, začasno ustavi izplačila makrofinančne pomoči v obliki posojila in sprostitev nepovratne podpore v okviru mehanizma iz člena 8, kolikor se nanaša na makrofinančno pomoč v obliki posojila.
Člen 12
Memorandum o soglasju
1. Komisija se z Ukrajino dogovori o pogojih politike, na katere je vezana makrofinančna pomoč v obliki posojila. Ti pogoji politike se določijo v memorandumu o soglasju.
2. Pogoji politike iz memoranduma o soglasju so skladni s kvalitativnimi in kvantitativnimi koraki iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2024/1447 in vsemi njihovimi spremembami. Pogoji politike iz memoranduma o soglasju poleg tega vključujejo zavezo k spodbujanju sodelovanja z Unijo pri okrevanju, obnovi in modernizaciji ukrajinske obrambne industrije v skladu s cilji programov Unije za okrevanje, obnovo ter modernizacijo tehnološke in industrijske baze obrambe Ukrajine ter drugih ustreznih programov Unije.
3. Komisija odobri podpis memoranduma o soglasju in njegovih sprememb z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).
Člen 13
Sklep o sprostitvi
1. Ukrajina pred sprostitvijo obroka predloži zahtevek za sredstva, ki ga v skladu z določbami memoranduma o soglasju spremlja poročilo.
2. Komisija se odloči za sprostitev obroka pod pogojem, da sta izpolnjeni naslednji zahtevi:
(a)
spoštovanje osnovnega pogoja iz člena 11(1) in
(b)
zadovoljivo izpolnjevanje pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju.
3. Izplačilo tranš se lahko uskladi s časovnim razporedom izplačil posojila oziroma nepovratne finančne podpore v okviru stebra I instrumenta za Ukrajino v skladu z Uredbo (EU) 2024/792.
Člen 14
Najemanje in dajanje posojil
1. Za financiranje makrofinančne pomoči v obliki posojila se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 224 finančne uredbe na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva.
2. Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 se finančna pomoč Ukrajini v okviru makrofinančne pomoči v obliki posojila ne podpre z jamstvom za zunanje delovanje. Za makrofinančno pomoč v obliki posojila se ne oblikujejo rezervacije, z odstopanjem od člena 214(1) finančne uredbe pa se ne določi stopnja rezervacij kot odstotek zneska iz člena 10 te uredbe.
3. Zneski, ki so bili začasno ustavljeni v skladu s členom 11(5) te uredbe, so v potrebnem obsegu na voljo za podporo odplačilu poslov najemanja posojil Unije. Uporaba takih sredstev na ta način Ukrajine ne odvezuje njene odgovornosti za odplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila v skladu s pogoji sporazuma o makrofinančni pomoči v obliki posojila.
Člen 15
Sporazum o makrofinančni pomoči v obliki posojila
1. Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči v obliki posojila se določijo v sporazumu o makrofinančni pomoči v obliki posojila.
2. Poleg elementov iz člena 223(4) finančne uredbe se v sporazumu o makrofinančni pomoči v obliki posojila zahteva, da:
(a)
se pravice, odgovornosti in obveznosti iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792 uporabljajo za sporazum o makrofinančni pomoči v obliki posojila in sredstva tega posojila;
(b)
Ukrajina uporablja enake sisteme upravljanja in kontrol, kot so predlagani v načrtu za Ukrajino, določenem na podlagi Uredbe (EU) 2024/792;
(c)
se zagotovi, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila makrofinančne pomoči v obliki posojila, kadar se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči v obliki posojila vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije;
(d)
Ukrajina še naprej spoštuje osnovni pogoj iz člena 11(1);
(e)
se presežni znesek iz člena 8(4) lahko v celoti ali delno uporabi za predčasno poplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila na pobudo Komisije ali, če to odobri Komisija, na zahtevo Ukrajine, in
(f)
se opredeli podrobna ureditev odplačevanja na podlagi kaskadne strukture:
(i)
kadar se nepovratna podpora v okviru mehanizma, ki je na voljo za makrofinančno pomoč v obliki posojila, odobrena v skladu s členom 8, uporabi za neposredno odplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila;
(ii)
če se zaradi nezadostnih zneskov nepovratna podpora v okviru mehanizma ne zagotovi ali se zagotovi le delno, se zneski, ki jih Unija zadrži v skladu s členom 8(4), uporabijo za neposredno odplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila;
(iii)
če zneski iz točk (i) in (ii) ne zadostujejo, Ukrajina v primeru sklenitve dogovora o zagotovitvi vojne odškodnine ali kakršne koli enakovredne finančne poravnave vojne škode ta sredstva uporabi za servisiranje makrofinančne pomoči v obliki posojila in
(iv)
če zneski iz točk (i), (ii) in (iii) ne zadostujejo, je Ukrajina še naprej odgovorna za vse preostale dolgovane zneske na podlagi makrofinančne pomoči v obliki posojila.
3. Neizpolnjevanje pogojev sporazuma o makrofinančni pomoči v obliki posojila je razlog, zaradi katerega lahko Komisija začasno ustavi ali prekliče sprostitev obroka ali tranš oziroma, kadar je to upravičeno, zahteva predčasno odplačilo makrofinančne pomoči v obliki posojila.
4. Sporazum o makrofinančni pomoči v obliki posojila se na zahtevo da sočasno na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 16
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 17
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta
1. Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi z izvajanjem te uredbe, tudi o izplačilih na podlagi mehanizma in makrofinančne pomoči v obliki posojila, ter jima pravočasno predloži ustrezne dokumente. Te informacije se zagotovijo v skladu z medinstitucionalnimi ureditvami, dogovorjenimi v okviru instrumenta za Ukrajino, vključno z dialogom o instrumentu za Ukrajino.
2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju te uredbe v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V tem poročilu se:
(a)
preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči v obliki posojila, in
(b)
ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju pogojev politik iz člena 12(1).
Komisija, kadar je primerno ter zlasti po izteku veljavnosti makrofinančne pomoči v obliki posojila in vseh upravičenih sporazumov o dvostranskih posojilih, v poročilo iz prvega pododstavka vključi pregled ustreznosti ureditev iz te uredbe.
3. Komisija do 31. decembra 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči v obliki posojila, izvedenih na podlagi te uredbe, ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.
Člen 18
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 24. oktobra 2024
Za Evropski parlament
predsednica
R. METSOLA
Za Svet
predsednik
ZSIGMOND B. P.
(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 23. oktobra 2024.
(2) Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1).
(3) Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj).
(4) Sklep Sveta (SZVP) 2024/1470 z dne 21. maja 2024 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L, 2024/1470, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/1470/oj).
(5) Sklep Sveta 2014/512/SZVP z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 13).
(6) Uredba Sveta (EU) 2024/1469 z dne 21. maja 2024 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L, 2024/1469, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1469/oj).
(7) Uredba Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1).
(8) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
(9) Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).
(10) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2024/1447 z dne 14. maja 2024 o odobritvi ocene načrta za Ukrajino (UL L, 2024/1447, 24.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1447/oj).
(11) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(12) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).
(13) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).
(14) Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2773/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)
Top